Ig je majhno mesto, ki se nahaja deset kilometrov južno od središča slovenske prestolnice.
Ig slovi po izjemni lokaciji, katere del so naravne znamenitosti in naravne danosti. Dolga tradicija poseljenosti tega območja ni naključje. Ljubljansko barje je bilo v času koliščarjev idealna lokacija za postavitev bivališč na kolih. V bližnji okolici so imeli vse možnosti za živinorejo, poljedelstvo, lov, nabiralništvo ter poljedelstvo. Kasnejša obdobja so ponudila so prebivalcem na tem območju nudile izziv izkoristka materialov, kot sta kamen in železovo rudo ter že omenjeno bogastvo lesa v bližnjih gozdovih gozdov. Ig in okolica bil zato že v preteklosti znan kamnosekih, fužinarjih, kovačih ter drugih mojstrih, ki so znali izkoristiti naravne danosti v okolici. Med naravna bogastva sodita tudi reka Iščica ali Ižica ter Iški Vintgar. Iščica ali Ižica izvira v samem centru mestu Ig. Začetek toka reke z majhnim padcem je kraški izvir. Tok reke je stalen, višina vode pa se giblje od pol metra do metra in pol. Reka je bogato porasla z makrofiti od izvira do izliva. Po dvanajst kilometrih se Iščica ali Ižica pri Črni vasi izliva v Ljubljanico kot njen desni pritok. Iški vintgar se nahaja v bližini mesta Ig, tristo do štiristo metrov globoko sotesko, po kateri teče reka Iška. Nastanek soteske povezujejo z delovanjem tektonskih sil, ki so se preoblikovale v kamenine v zadnjih desetih milijonih let. Soteska je najostrejša naravna razmejitev Dolenjske in Notranjske. Prebivalci mesta in občine Ig imajo na dosegu roke priljubljeno izletniško točko za plezalce, pohodnike in sprehajalce. Vodno bogastvo na območju občine Ig je bilo pomembno tudi v preteklosti, med drugim je omogočalo plovbo med oddaljenimi mesti in naseljih ob vodotokih in vodnih površinah. Skupaj z obrtjo in naravnimi danostmi je omogočalo učinkovito poselitev vse do današnjih dni.
Ig je mesto in občina v neposredni bližini slovenskega glavnega mesta.
