Vhodna vrata je skozi stoletja oblikovala in razvijala slovenska kultura. Na Krasu prebivalce pred burjo še vedno ščitijo z zidom obdane domačije. Najbolj markanten del takšne izvirne gradnj, so bili kamniti portoni, njihov pomemben del so bila namreč masivna vhodna vrata. Podobne rešitve, vendar z nekoliko drugim namenom, so včasih poznali v Beli krajini. Masivna vhodna vrata so bila sicer domena utrdb, gradov in drugih podobnih objektov.
Občutek varnosti vhodnih vrat je zimzelena želja človeka
Skozi čas so masivna vhodna vrata začela izgubljati svoj pomen in vlogo. Vhod v palače in druge pomembni objekti so še vedno pogosto varovala masivna vhodna vrata. Ta so imela v nekaterih primerih tudi večjo varovalno vlogo, v drugih primerih pa je bil večji poudarek na estetiki. Varovanje objekta in njegovih prebivalcev je bilo pomembno predvsem pri vladarjih in drugih pomembnih osebah, objektih bolj civilne narave so imeli predvsem bolj estetsko dovršena vhodna vrata. Pogosto so bila skladna z značilnostmi fasade, torej estetsko in tudi sicer njen pomemben del. Danes se ta miselnost postopoma vrača tudi med civilne gradnje.
Vhodna vrata so bila pogosto serijska, v manjših primerih so se investitorji odločali za izvedbe po naročilu. Sama izvedba je bila v večinoma omejena zgolj na sama vhodna vrata, danes se investitorji pogosteje odločajo za razširjeno izvedbo. V sodobnem času se je področje vhodnih vrat zelo spremenilo. Če pogledamo vhodna vrata izpred desetletji bomo videli razmeroma enolično podobo materialov, vzorcev in drugih značilnosti. Danes so za razliko vhodna vrata veliko večjem obsegu izpolnjena individualna želja investitorja.