Skoraj ga ni več polnoletnega državljana, ki ne bi imel na grbi vsaj enega posojila oz. kredita. Ljudje vedno težje prihranijo večje, na žalost pa vedno pogosteje tudi manjše, vsote denarja, s katerimi bi se lahko suvereno podali v nakup potrebnih dobrin. Tukaj jim na pomoč priskočijo banke, ki jim za določen znesek omogočijo pridobitev denarja takoj, potem pa postopno, na več mesecev razdeljeno odplačevanje posojenega denarja oz. kredita. Ta »določen znesek« določajo različne obrestne mere.
Obrestne mere za kredite
Od mnogih dejavnikov je odvisno, kakšno obrestno mero kreditodajalec ponudi oz. zahteva za najem kredita. Po navadi kratkoročni krediti manjše količine denarja vsebujejo fiksne obrestne mere, pri katerih kreditojemalec točno ve, koliko bo »preplačal« kredit. Dolgoročnejši krediti, pri katerih gre po navadi tudi za večje zneske posojila, imajo prav tako lahko fiksno obrestno mero, vendar je pogostejša spremenljiva obrestna mera, dandanes pogosto temelječa na sistemih EURIBOR ali LIBOR.
EURIBOR in LIBOR
EURIBOR in LIBOR sta kazalca povprečnih obrestnih mer večjega števila bank, ki jih te banke zaračunavajo svojim strankam. Prvi kaže povprečne obrestne mere 57 evropskih bank, drugi pa povprečne obrestne mere največjih londonskih bank. Oba vrednosti beležita vsak dan, izračuni pa se po navadi nanašajo na povprečje od enega tedna do enega leta.
LIBOR se navadno uporablja za večje zneske posojil do pet let, v Evropi, tako tudi v Sloveniji, pa banke spremenljive obrestne mere največkrat računajo s pomočjo EURIBOR-ja. Slovenske banke se pri računanju obrestnih mer za kredite po navadi odločajo za tri-, šest- ali dvanajstmesečni EURIBOR, izkazalo pa se je, da je najpogosteje najugodnejši trimesečni EURIBOR, zato velja poiskati ponudbo, ki sloni na njem.
Pri najemu kreditov bodite pozorni, saj nekatere banke pri računanju obrestnih mer za kredite uporabljajo starejše, višje vrednosti EURIBOR-ja, s čimer se odplačilo kredita lahko precej podraži.