Ob besedi depresija verjetno večina pomisli na različna razpoloženja, kot so žalost, občutek praznine, apatičnost, razdražljivost in zmanjšana zmožnost veselja. Bolniki lahko imajo težave s koncentracijo, razmišljajo o smrti, prevevajo jih občutki krivde in nemoči ter pesimizem. Depresija pa se lahko izrazi tudi s povsem telesnimi znaki, kot so npr. motnje spanja, utrujenost, bolečine, vrtoglavica, motnje menstruacijskega ciklusa in pomanjkanje apetita. Glede na potek in pogostost pojavljanja ločimo različne vrste depresije – depresivna epizoda, recidivirajoča depresija, kronična depresija in sistimija.
Nekaj statistike:
– glede na raziskavo avstralske vlade je vsak človek vsaj enkrat v življenju soočen z depresijo (svojo ali od bližnjega),
– kar 15 % ljudi v najbolj razvitih državah trpi zaradi hude depresije,
– več kot 50 % ljudi meni, da je depresija osebnostna slabost,
– depresija je dvakrat pogostejša pri ženskah,
– v polovici primerov je neprepoznana,
– Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2020 depresija postala drugi najpogostejši vzrok smrti.
Kaj storiti?
Pomembno je, da se zavedamo, da depresija NI znak šibke osebnosti, ampak je bolezen, ki nastane zaradi motenj v delovanju možganov. Potrebno jo je zdraviti, zato se moramo ob sumu na depresijo posvetovati s svojim osebnim zdravnikom. Ta lahko napiše napotnico za psihiatra, ki poskrbi za ustrezno zdravljenje z zdravili – antidepresivi. Zdravila so začetek, zelo priporočljivi pa so tudi pogovori s psihologom ali psihoterapevtom. Sami si lahko pomagate tudi tako, da poskrbite za zmerno razgibavanje in zdravo prehrano. Ne začenjajte velikih projektov, ampak si zastavite manjše cilje, poleg tega pa poskušajte ugotoviti, kaj vas veseli in se tega pogumno lotite. Potrudite se in bodite družabni, ne zapirajte se sami vase. Predvsem pa poiščite pomoč in se zavedajte, da niste edini, ki se soočate s to boleznijo.