Tagi

Sorodni clanki

Deli z prijatelji

Španija zanimiva država

Španija leži na Iberskem polotoku, ki se nahaja na jugozahodu Evrope. Poleg Španije, ki zaseda veèji del Iberskega polotoka , se na njem nahaja tudi Portugalska.

Uradno splošno bolj znana Španija, uporablja naziv Kraljevina Španija. Parlamentarna demokracija in ustavna monarhija današnje države Španije je nastala z ustavo leta 1978. Španija je razdeljena na 17 avtonomnih skupnosti, posebnost sta dve avtonomni mesti, ki se nahajata na afriški celini. Izven veèinskega celinskega dela na Iberskem polotoku ima Španija nekaj ozemlja na otokih v Atlantiku in Sredozemlju. V Atlantskem oceanu se nahajajo Kanarski otoki, ki so del Makaronezije. Otoki ognjeniškega izvora se nahajajo na zahodni obali zahodne Afrike. Španija si lasti vseh sedem veèjih otokov. Posebnost otokov je, da Španija na njih doseže svojo najvišjo toèko. 3718 m nad morje se dviga ognjeniški vrh Pico Teide. Nahaja se na otoku Tenerife . V Sredozemlju se nahajajo Balearski otoki. Pomembnejši otoki so Majorka, Ibiza in Formentera. Na balearskih otokih živi 1,1 milijona prebivalcev, glavno mesto je Palma de Mallorca. Ozemlje otokov je hribovito, z manjšo gozdno površino. Namakano in rodovitno nižavje je pomembno za uspevanje južnega sadja, oliv in vinogradov. Balearski otoki so najbolj znani po svojih turistiènih destinacijah. Sever države poleg meje z Francijo in majhno državo Andoro zaznamuje gorovje Pireneji. Drugo pomembno gorovje Sierra Nevada se nahaja na jugu iberskega polotoka. Oba gorska predela napajata najveèje španske reke. Vodnatost Španija èrpa iz rek : Ebro, Duero, Tajo in Guadalquivir.

Španija ima versko veèino katolikov, saj predstavljajo 94% prebivalstva. Španci predstavljajo tudi najveèjo etnièno skupino, ki pomeni 88% prebivalstva. Druge pomembnejše etniène skupine, po podatkih iz leta 2010 predstavljajo 12% prebivalstva. Najveèje skupine predstavljajo Romuni, Maroèani, Nemci, Ekvadorci in Britanci.

Skupaj z otoki Španija obsega ozemlje pol milijona kvadratnih kilometrov, na njenem ozemlju živi skoraj 50 milijonov prebivalcev. Med gosteje poseljena obmoèja spada Madrid z okolico, na vzhodni obali Barcelona in Valencia, na jugu celine pa Sevillia. Najveèji mesti sta Madrid z 3,3 milijona in Barcelona z 1,6 milijona prebivalci. Nasprotje temu so predeli v notranjosti celine, ki so zelo redko poseljeni. Španija je velik demografski prirastek doživela v 60′ in 70′ letih minulega stoletja, ko se je prebivalstvo podvojilo. V 80′ letih 20. stoletja se je rast moèno zmanjšala, današnji trend prebivalstva pa kaže na ponovno rast. Velik prispevek pri tem ima vraèanje Špancev iz drugih držav, kamor so se pred tem preselili. Del prirastka prebivalstva predstavljajo tudi priseljenci, katerih veèina predstavljajo priseljenci iz Latinske Amerike. Pomembni skupini priseljencev prihaja iz Severne Afrike in Vzhodne Evrope.

Gospodarstvo se v veliki veèini napaja iz storitvene dejavnosti, predvsem moèna je turistièna dejavnost. Storitven sektor ustvari 71% BDP. Druga najpomembnejša panoga je industrija, katera ustvari 26% BDP. Pomembni predstavniki industrije so živilska, tekstilna in navtièna industrija ter proizvodnja jekla in železa. Trend prihodnost napoveduje informacijski in telekomunikacijski dejavnosti ter proizvodnji elektronskih komponent. Najmanjši 3% delež BDP ima kmetijstvo. Skromen delež v gospodarski dejavnosti, na drugi strani pomeni, da je Španija svetovno najveèja pridelovalka limon, pomaranè , jagod ter olivnega olja. Pomembna je tudi pridelava vina, poleg tega pa še pluta, olive, paradižnik, jeèmen, sladkorna pesa in pšenica.
Že zaradi same zgodovine je Španija zanimiva država . Zaznamovali so jo na eni strani osvajalski pohodi razliènih vojska in kultur. Rimljani so tako ustanovili eno najstarejših španskih mest, Valencio. Ustanovitev sega v leto 138 pred našim štetjem. Na obmoèju kjer je potekala Via Avgusta, to je prometnica, katera je bila vez z Rimom, so si za temelje mesta izbrali strateško toèko na ozemlju reènega otoka. Na rimske èase spominjata dve glavni prometni osi, ki so ostanki rimskih ulic Cardo Maximus in Decumanus Maximus. Mesto Cordoba je zaznamovala 300 let dolga muslimanska oblast. Zasedba mesta spada v okvir osvajalskih pohodov Arabcev v zaèetku 8.stoletja. Zavzeli so obsežno ozemlje, ki ga ima današnja Španija in sicer od Gibraltarja na jugu, do Pirenejev na severu. Mesto je nekoliko kasneje postala pomembno evropsko mesto in prestolnica. Bogastvo mesta se je napajalo z uspešno uvedbo namakanja, uveljavitvijo izobraževanja ter trgovske povezave med judi, kristjani in muslimani. Cordoba ima iz teh obdobji številne kulturne ostanke, ki spominjajo na bogato in pestro zgodovino. Španija je pomembno vlogo odigrala v èasu velike želje in radovednosti po odkrivanju novih dežel. V veliki meri so odkrivanje novih dežel narekovale ovire na Svilni cesti. Takratna Španija je v italijanskem raziskovalcu in trgovcu Krištofu Kolumbu po sicer muènih pregovarjanji z sponzorji, Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastiljski, odkrila pot do Amerike. Sicer Amerika ni bila mišljena kot predviden cilj, saj je bilo glavno vodilo Kolumba odkritje alternativne poti do Indije, katere povezave na Svilni poti so bile takrat motene in ovirane. Nekoliko kasnejše obdobje je Španija bila znana po velikih umetnikih, v 17. stoletju z Velázquezom, v 18. in 19. stoletju Goyo ter v 20. stoletju z Picassom, Dalijem in Mirojem. Iz šolskih klopi nam je znan Cervantesov Don Kihot, ljubitelji plesišè in glasbe poznajo španski flamenko. Vizualna umetnost, danes ne bi bila pestra brez režiserske taktirke imen kot so Pedro Almodóvar, Alejandro Amenábar in Luis Bunuel.

Vse naštete tako kulturne kot naravne znamenitosti, ki jih Španija ima se najlepše odražajo v turistiènih znamenitostih ter ogleda in obiska vrednih turistiènih lokacijah. Veèina jih pripada obmorskim delom celinske Španije ter otoškim destinacijam v Atlantiku ter Balearih. Razvila so se tako na raèun naravnih danosti, kot so plaže in morje ter obilica sonca. Španija po številu sonènih ur v letu spada med najbolj sonène dežele Evrope. Vsekakor so zanimiva tudi starodavna mesta z bogatimi zgodovinskimi ostanki in znamenitostmi. Razni osvajalci, njihova prisotnost izražena v kulturnih spomenikih, se danes odseva v mogoèni prisotnosti, katero Španija ima na seznamu svetovne kulturne dedišèine Unesco. Na seznamu je Španija prisotna z 44 znamenitostmi , kar jo v skupnem seštevku na seznamu svetovne kulturne dedišèine Unesca uvršèa na visoko tretje mesto, takoj za Italijo in Kitajsko. Na seznamu španske kulturne dedišèine prevladujejo kulturne znamenitosti, kar glede na bogato zgodovino sploh ni preseneèenje. V manjšini so tako naravnih znamenitosti trije narodni parki ter pod skupino mešano biotska razliènost Ibize ter Perdu, gora v Pirenejih.

Španija je brez dvoma zanimiva država.