Categories
Zdravje

Anaplazmoza, manj znana klopna bolezen

Klopi so prenašalci različnih bolezni. Najbolj se gotovo omenjata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, a nekaj pozornosti gre nameniti tudi drugim boleznim, čeprav so nekoliko redkejše. Dobro je namreč vedeti, kaj nas čaka, da lahko hitro in učinkovito ukrepamo v primeru okužbe. Seveda se je možno vsem klopnim boleznim izogniti enostavno tako, da se ne izpostavljamo prenašalcem teh bolezni – ponekod po svetu klopov sploh ni, sicer pa se lahko pred okužbo tudi dobro preventivno zavarujemo. A ker to ni vedno praktično, je dobra ozaveščenost nujna. Ena izmed nekoliko manj znanih klopnih bolezni je anaplazmoza, ki je prav tako zahrbtna in potencialno nevarna kot bolj znane bolezni. Prenašajo jo iste vrste klopov kot boreliozo in ima tudi nekatere podobne simptome, zato se anaplazmoza pogosto zamenjuje z boreliozo. Seveda pa ima tudi nekatere edinstvene značilnosti, po katerih jih prepoznamo. Prepoznavanje bolezni je ključnega pomena, saj anaplazmoza zahteva hitro zdravljenje, najbolje je začeti zdravljenje z antibiotiki še preden imamo dokončno diagnozo. Če se znaki bolezni zanemarjajo, se lahko ta razvije do te mere, da jo ne bo več mogoče učinkovito ozdraviti. Pride lahko do trajnih posledic, pa tudi do smrti. V primeru hitrega ukrepanja pa je anaplazmoza dokaj enostavno ozdravljiva in ne pušča posledic na dolgi rok.

Kakšne simptome ima anaplazmoza?

Prvi simptomi so zelo splošni in neizraziti. Vključujejo znake, ki se prekrivajo tudi s klopnim meningoencefalitisom in boreliozo. Anaplazmoza torej povzroča glavobol in utrujenost, slabost, bolečine v mišicah in sklepih … Kasneje pride do vplivov na umsko stanje, recimo zmedenost in motnje pozornosti, izgubo spomina in podobno. V primeru večjih komplikacij pa anaplazmoza povzroči težave z dihanjem in vodi do odpovedi ledvic. Najboljši ukrep je hitro zdravljenje z antibiotiki, ki lahko učinkovito preprečijo stopnjevanje bolezni. Tako dolgotrajnih posledic verjetno sploh ne bo, tudi zdravljenje ni posebej neprijetno. Za podrobnejše informacije kliknite tukaj.

Categories
Zdravje

Klopi prenašajo tudi klopni meningitis

V času od sredine pomladi do zgodnje jeseni, se moramo pri obiskovanju narave še posebej dobro zaščititi proti klopnim boleznim, ki prežijo na nas v slini teh malih krvosesih živalic. Čeprav večina klopov sama po sebi ne prinaša bolezni, pa tudi pri nas vedno večji procent klopov v sebi prenaša katero izmed zelo škodljivih bolezni. Bolezni, kot so borelioza ali klopni meningitis, se iz klopov na ljudi prenesejo preko klopove sline. Velika ovira pri zaznavanju teh bolezni je v tem, da klopova slina vsebuje tudi snovi, ki povzročijo hitro strjevanje krvi in začasno lokalno omrtvičijo mesto klopovega ugriza, tako da ljudje pri njem ne začutimo bolečine.

Pravočasni ukrepi za klopni meningitis

Ko se vrnemo iz potepanja po naravi je zelo pomembno, da se dobro pregledamo, ali nismo nemara s sabo na svojem telesu prinesli tudi kakega nepovabljenega vsiljivca. Pri hudih klopnih boleznih, kot je na primer klopni meningitis, se namreč lahko prvi znaki okužbe lahko začnejo kazati šele po kakem tednu. Prvi znaki klopnega meningitisa so močni glavoboli in bolečine po celem telesu, huda utrujenost in bruhanje. Pri tem je zelo dobro, da že zgodaj ugotovimo, da gre za klopovo bolezen, kar lahko najlažje ugotovimo po tem, ko smo klopa našli na svojem telesu. Če smo našli klopa in če so se pojavili simptomi značilni za klopni meningitis, moramo čimprej poiskati pomoč pri zdravniku, saj zgodnje odkritje bolezni in zgoden začetek zdravljenja močno zmanjša možnosti, da bi prišlo do hudih zapletov. Če namreč virus klopnega meningitisa prodre v osrednji živčni sistem, se ta vname, pri tem pa lahko pride tudi do hudih možganskih krvavitev ter odmiranja nevronov. V skrajnih primerih (pri nas sicer manj kot en procent ljudi) lahko klopni meningitis privede tudi do smrti, vendar pa nas lahko ob neuspešnem in prepoznem zdravljenju pusti tudi v stanju hude telesne in duševne prizadetosti. Zato se pred klopnimi boleznimi še pravočasno zaščitimo.

Več na strani sos-klop.si.

Categories
Zdravje

Kaj lahko povzroči pik klopa?

Pri nas je veliko možnosti, da dobimo klopa, sploh pa na določenih predelih države. Če vas zanima, kateri predeli so najbolj ogroženi s to drobno, toda zelo nevarno živaljo, si lahko pogledate na spletu, kjer boste na zemljevidu Slovenije opazili rdeče obarvana polja. Še posebej ogroženi so predeli, ki segajo do 600 metrov nadmorske višine. Prav tako je znano, da klopa lahko veliko prej dobimo prav v določenih obdobjih letnega časa. Ker pa nam je mati narava postavila nekoliko drugačna pravila, klopa lahko dobimo tudi izven sezone, ki je najpogostejša za to nevarnost.

Pik klopa je v resnici izjemno nevaren, zato je potrebno takoj ukrepati. In kako vemo, da nas je pičil klop? Na določenem predelu, kjer smo klopa odstranili, se kaj kmalu zatem pojavi specifičen kolobar, ki lahko postaja vedno večji.

Na pik klopa moramo torej biti ves čas pozorni. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da posledice pika doživimo veliko kasneje, ko si sploh ne predstavljamo, da je vzrok naših težav ravno pik klopa.

Ugriz klopa je zelo nevaren.

Pik klopa lahko povzroči klopni meningitis

Klopni meningitis je pri nas kar pogosta bolezen. Raziskave so pokazale, da pri nas za to boleznijo na leto zboli kar nekaj sto ljudi. Pomembno je, da poznamo simptome klopnega meningitisa. Med najpogostejše in najbolj specifične sodijo povišana telesna temperatura, stalna utrujenost, trd vrat in siljenje na bruhanje.

Morda je pik klopa za marsikoga povsem nepomembna stvar, saj se kar veliko ljudi še vedno dobro ne zaveda, kaj lahko povzroči tako majhna žival. Pik klopa v končni fazi lahko povzroči celo popolno izgubo spomina in v najhujših primerih celo smrt.

Ravno zato je izjemno pomembno, da nas o klopnem meningitisu pričnejo poučevati že zelo zgodaj in da se pred to kruto izkušnjo izognemo na najrazličnejše načine. Ko pridemo iz gozda, s travnika in podobnih površin, kjer se te drobne in nevarne živali nahajajo, se moramo zato najprej temeljito pregledati. več si preberite na strani sos-klop.si.

Categories
Zdravje

Okužba s klopom je za človeka nevarna

Okužba s klopom je človeku nevarna.

Človeku okužba s klopom lahko prinese bolezni kot sta klopni meningoencefalitis ter lymska borelioza. Klopi se nahajajo na območjih, kjer imajo na voljo najboljše življenjske pogoje. To so podrastje, grmovje vlažnih mešanih gozdov, v travi ter drugih podobnih okoljih. Nobena redkost pa ni niti okužba s klopom na domačem vrtu. Na vrtu ima klop dovolj možnosti, da se skrije, preži na žrtev ter se po hranjenju skrije in preobrazi. Najboljše skrivališče za kopa je listje, lubje dreves, ter površinske plasti zemlje. Pogoj za preživetje zime je predvsem ugodna temperatura okolja v katerem prezimi. Največkrat je okužba s klopom zabeležena do nadmorske višine šesto metrov, na območjih višjih nad šesto metrov je možnosti manj. Seveda visoka nadmorska višina še ni razlog, da bi opustili vse varnostne in preventivne ukrepe. V nekaterih primerih se je okužba s klopom zgodila tudi v višjih predelih, zato previdnost tudi v višjih legah nikoli ni odveč. Bolj previdni pa moramo biti predvsem na območjih do šesto metrov, saj so to zanje najugodnejša območja. Največkrat se okužba s klopom zgodi po ugrizu klopa, pred tem pa se klop spusti na žrtev. Višina nahajališča klopa na rastlinah govori o njegovi razvojni fazi. Višje nahajališče pomeni višjo razvojno fazo. Nahajališča pa si sledijo od približno pol metra do metra in pol. Največkrat je okužba s klopom posledica prehoda na žrtev na skrajnih delih rastlin. Klop ima tudi izredno razvito sposobnost za zaznavo prisotnosti žrtve ter njegovega gibanja. Druga izjemna sposobnost, da vbod žrtev ne čuti. To sposobnost omogočajo posebne žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo slino. V njej so encimi, zaviralci imunskega odziva, zaviralci strjevanja krvi ter blag anestetik. Vse našteto omogoči, da se klop lahko hrani na mestu vboda nekaj dni.

Okužba s klopom je lahko preprečena z raznimi načini preventive.

https://www.sos-klop.si/oku%C5%BEen-klop

Categories
Zdravje in lepota

Zaščita pred klopi je enostavna

Zaščita pred klopi je učinkovito cepivo v treh fazah in ponovitvah čez najprej tri, kasneje pa vsakih pet let.

Na cepivo, ki velja za kot najboljša zaščita pred klopi mnogi gledajo z obilico nezaupanja. Kar je razumljivo zaradi osebnih negativnih izkušenj z drugimi cepljenji. Iz teh izkušenj dobi človek zelo različne informacije, ki služijo kot podlaga za odločanje v prihodnosti. Jasno je, da bo človeka, ki je imel slabe izkušnje težko prepričati. Posebno, če je trdno verjel v učinkovitost cepiva, dobil pa izkušnjo slabšega stanja oziroma poslabšanja na sploh. Človek se lahko vsekakor samostojno odloči, le nekatere skupine imajo predpisano obvezno cepljenje . Kdor želi storiti korak naprej od nezaupanja do cepljenja, lahko omenjeno osebe povpraša kako učinkovita je iz njihovih izkušenj zaščita pred klopi. Kot drugo možnost lahko izbere znana dejstva. Bolezni povezane s klopi niso novost, obstajajo že več desetletji. Na podlagi potrjenih strokovnih informacij lahko ugotovi, kako učinkovita je bila zaščita pred klopi v tem obdobju. Informacije so lahko iz tujine, lahko pa so tudi iz domačih krajev. Tudi z primerjavo različnih informacij, lahko ugotovi učinkovitost. Vse kar mora storiti je ugotoviti, kako učinkovita je zaščita pred klopi v deželah, kjer se je cepilo več ljudi, še najbolje pa v deželah, kjer so se cepili praktično vsi. Ta informacija je osnova, na njeni osnovi pa primerja informacije iz svojega okolja. Preprosta analiza, ki jo lahko opravimo z nekaj osnovnimi matematičnimi funkcijami, bo povedala več kot tisoč besed. Obstajajo tudi možnosti pridobivanja neposrednih informacij preko raznih virov, zastaviti pa je možno tudi vprašanja raznim strokovnjakom. Brez dvoma je zaščita pred klopi najboljša takrat, ko predhodno pridobimo veliko število informacij, ter se na podlagi njih odločimo za nadaljnje ukrepanje.

Zaščita pred klopi je od primera do primera različna, lahko je preprosta ali bolj strokovna, v vsakem primeru pa je dobra in koristna.

http://www.sos-klop.si/

Categories
Zdravje

Borelija znaki, zgodnje in pozno obdobje

Borelija znaki so razdeljeni na pozno in zgodnje obdobje .

Obdobje v katerem nastanejo borelija znaki razdelimo na tri stadije. Tajajo od nekaj dni do nekaj mesecev ali celo let po prvih zaznanih znakih bolezni. Prvi stadij je lokalizirana okužba , traja od nekaj dni do nekaj tednov po okužbi, klinična znaka sta migrirajoči eritem in borelijski limfocitom, brez ustreznega zdravljenja lahko v prvem primeru traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, v drugem pa do več mesecev. Drugi stadij predstavlja diseminirana okužba, zanjo značilni klinični znaki so migrirajoči eritem na več mestih, prizadetost sklepov, srca in živčevja. Začetek drugega stadija nastane nekaj dni pa vse do nekaj mesecev po okužbi. Migrirajoči eritem na več mestih se začne nekaj dni do nekaj tednov po okužbi ter traja od nekaj mesecev do nekaj tednov. Ko borelija znaki v drugem stadiju kažejo na prizadetost srca ali živčevja se prvi znaki pojavijo od nekaj tednov do nekaj mesecev po okužbi. V primeru prizadetosti živčevja brez ustreznega zdravljenja trajajo težave več mesecev, v primeru prizadetosti srca pa nekaj tednov. Prizadetost sklepov lahko traja brez zdravljenja več mesecev, prvi znaki se pojavljajo več mesecev po okužbi. Tretji stadij borelija znaki pomeni kronično prizadetost sklepov, živčevja in kože. Trajanje težav brez strokovnega zdravljenja je trajno, začetek pa je od več mesecev do več let potem ko so bili zaznani prvi borelija znaki. Zaradi možnih trajnih posledic je takoj po zaznanih prvih znakih priporočljiv obisk zdravnika, še bol pa preventivno cepljenje. O učinkovitosti cepljenja so najbolj zgovorni primeri okužb cepljenih oseb, ki so se gibale v življenjskem prostoru klopa proti necepljenim. V prvem primeru so borelija znaki bili do desetkrat manjši, kot v drugem primeru. Še bolj zgovorni pa so učinki cepljenja na območjih, kjer se cepi večje število populacije.

Borelija znaki so resno opozorilo za možne posledice.

Categories
Zdravje

Meningoencefalitis preprečujemo s preventivo in cepljenjem

Meningoencefalitis lahko odpravlja z preventiva in odstranitev klopa, najučinkovitejša zaščita pa je cepljenje.

Preventivno se zaščitimo, ko odhajamo v naravo, predvsem na območja, ker je možnost za klopni Meningoencefalitis velika. Najboljše življenjske pogoje ima klop na področjih z visoko vlago ter temperaturami. V Sloveniji so najbolj ogrožena območja občin Cerknic, Škofija Loka, Mozirja in Ribnice. Klop se najraje zadržuje na spodnji strani listov vegetacije, kjer čakajo da padejo ali se oprimejo gostitelja na razne načine. Priporočljiva zaščita za klopni Meningoencefalitis so svetla oblačila iz gladkega materiala, majice z dolgimi rokavi in dolge hlače, ki se lahko dodatno zatakne s hlačnicami v obuvalo ter repelent, s katerim se pošpricamo na mestih, kjer se klopi radi prijemljejo. Svetla oblačila nam omogočajo, da klopa prej opazimo, gladek material pa preprečuje klopu, da bi se oprijel. Repelent pa je kemično sredstvo, ki odganja mrčes, zaščita traja nekaj ur. Ob vrnitvi se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope ter temeljito stuširamo, obleko pa očistimo. Klop se najraje pritrdi na z dlakami pokrite dele glave, ušes, rok, kolen, dlani ali stopal. Odstranimo ga tako, da ga s posebno pinceto primemo za glavico in odstranimo brez poškodbe kože. V Sloveniji je klopni Meningoencefalitis že dolgo let znana virusna bolezen. S cepljenjem smo pričeli pred tridesetimi leti, letno se cepi približno desetina oseb. Letno klopni Meningoencefalitis povzroči obolenje med dvesto petdeset in petsto osebam. Več kot desetletje kasneje je stopil v veljavo Pravilnik o cepljenju. Obvezen za vojake na služenju vojaškega roka, osebe izpostavljene obolenju, ki ga povzroči klopni Meningoencefalitis ter druge ciljne skupine. Pravilnik je dosegel velik učinek, saj vojaki, lovci in gozdarji spadajo med najmanj ogrožene. Predstavljajo tri procente obolelih, medtem, ko osebe, ki preživljajo prosti čas v gozdu pri športnih aktivnostih, nabiranju gob in podobnih aktivnostih predstavljajo približno dve tretjini obolelih.

Meningoencefalitis preži na vse, ki se veliko gibljejo v naravi.