So situacije v življenju, ko smo na tesnem z denarjem ali za večjo investicijo potrebujemo kredit. Spet drugič nam gre bolje in se odločimo za varčevanje. V obeh primerih se kmalu srečamo s kupom bančne terminologije, ki je za neposvečene skoraj tuj jezik. Če želimo za svoj denar poskrbeti kar se da dobro, je prav, da ne podpišemo prve pogodbe, ampak se pozanimamo, kaj pravzaprav podpisujemo. Med izrazi, s katerimi se utegnemo srečati, je tudi referenčna obrestna mera.
Kaj referenčna obrestna mera sploh je?
Referenčna obrestna mera je nekakšna osnova za spremenljive obrestne mere, ki se ji doda določen fiksni pribitek glede na kreditno tveganje. Kot referenčne obrestne mere so običajno uporabljajo medbančne obrestne mere, odražajo pa stanje na denarnem trgu oziroma pričakovanja udeležencev finančnega trga o razmerah v prihodnosti. O obrestni meri se morata dogovoriti posojilojemalec in posojilodajalec, pri tem pa lahko upoštevata že uveljavljene referenčne obrestne mere ali pa določita povsem svojo številko. Najpomembnejši referenčni obrestni meri sta EURIBOR in LIBOR. EURIBOR je evrska medbančna obrestna mera, ki izhaja iz medsebojnih posojil 50 evropskih bank, LIBOR pa temelji na posojilih velikega števila mednarodnih bank v Londonu.
Kje se skriva tveganje?
Obrestne mere lahko močno nihajo glede na razmere na trgu – EURIBOR je v določenem obdobju nihal med 1 in več kot 5 %. Zaradi spreminjanja referenčne obrestne mere pa se lahko znatno spremeni naša anuiteta. Kako spreminjane obrestne mere vpliva na odplačevanje kredita, piše v kreditni pogodbi, zato jo natančno preberite, preden jo podpišete. Če si želite večje preglednosti, pa se lahko odločite tudi za nominalno obrestno mero, ki jo določi banka in ostaja enaka na letni ravni.
