Prevajanje je aktivnost prenosa pomena besed iz izvornega v ciljni jezik. Pri aktivnosti prenosa besed iz izvirnega v ciljni jezik gre za prenos kulturne in jezikovne značilnosti. Pomembna lastnost, ki jo dobro prevajanje ima je, da se pri aktivnosti prenosa pomena besed na izgubi pomen besed. Ob tem je potrebno upoštevati, da različni narodi in kulture drugače sprejemajo in izražajo vse kar se v njihovi okolici dogaja. Poznavanje in upoštevanje jezikovnih razlik je za prevajanje nujno potrebno, če hočemo kakovosten prenos pomena besed.
Izvirno besedilo, ki ga prevajanje prenaša v ciljni jezik je lahko podano v pisni ali govorni obliki. V primeru, ko je izvirno besedilo podano v pisni obliki govorimo o pisnem prevajanju. Ko gre izvirno besedilo v govorni obliki, se za prevajanje pravilneje uporablja besedo tolmačenje.
Prevajanje med seboj ločimo po več načinih. Imamo razlikovanje prevajanja, ki prevaja pomen znotraj istega ali tujega jezika ter interpretacijo besednih znakov s pomočjo nebesednih. Poznamo tudi razlikovanje prevajanja po vsebini, jezikovnih smereh in načinih. Razlikovanje prevajanja po vsebini med seboj loči : splošno, strokovno ali znanstveno, pravno ali poslovno in književno prevajanje. Pri tem velja poudariti, da je pisno prevajanje nadalje možno deliti na podzvrsti kot so : prevajanje splošnih in strokovnih besedil ter književno ali literarno prevajanje.
Prevajanje splošnih besedil je med prevajanji, ki se ločijo po vsebini najmanj zahtevno. Splošna besedila lahko prevaja širša množica prevajalcev, kot prevajanje strokovnih besedil ali književno prevajanje. Prevajanje splošnih besedil za razliko od prevajanja strokovnih besedil in književnega prevajanja ne zahteva znanja strokovnih izrazov, poznavanja stroke, terminologije, kot tudi ne zahteva osebo, ki je avtor besedil ali proze in dodobra obvlada književno prevajanje. Težje kot prevajanje splošnih besedil je strokovno besedilo. Zahtevnost prevajanja strokovnih besedil se kaže v dveh poglavitnih kriterijih. Oseba, ki strokovno besedilo prevaja, mora biti na eni strani strokovnjak svojega področja, na drugi pa mora obvladati jezik, pravilnost zapisovanja, ter razlike v izražanju posameznih jezikovnih skupin. Stroka, ki jo prevajalec strokovnih besedil mora obvladati se lahko nanaša na pisano paleto strok. Tako lahko prevaja besedila iz strokovnega področja računalništva, ekonomije, prava, financ, farmacije in drugih strok. Dobro strokovno prevajanje ni mogoče brez praktičnega poznavanja stroke. Pri tem so dobrodošle tako izkušnje kot sledenje novim trendom. Poznavanje novih trendov je ključno za dober prevod, saj se v sodobnem času spremembe dogajajo praktično vsak trenutek. Brez poznavanja in spremljanja sprememb kmalu naletimo na jezikovne ovire, ker izrazi, ki smo jih še do nedavnega uporabljali preprosto zastarijo in se uporabljajo redkeje ali pa sploh ne uporabljajo več. Najzahtevnejše je literarno prevajanje ali književno prevajanje. Bistveno zahtevnejše je literarno prevajanje od splošnega in strokovnega prevajanja zaradi zahtevane usposobljenosti osebe, ki prevaja ter zahtev, ki se pojavijo v samem besedilu. Oseba, ki prevaja knjižna oziroma literarna dela ne potrebuje zgolj splošnega znanja, kot se to zahteva od prevajala splošnih besedil. Pri prevodu knjižnih besedil je potrebno poleg znanja tako izvirnega, kot ciljnega jezika, znati besedilo v ciljnem jeziku podati občinstvu oziroma bralcem na enak način. Posebna zahtevnost se pojavi, ko je potrebno podati in prenesti čustva, občutke, zaznave in vse podobno, za kar je potreben poseben občutek in taktnost. Dober prevajalec knjižnih besedil tako ne pozna samo jezik, ampak se zna vživeti v besedilo ter ga prenesti iz izvirnika na ciljni jezik. Avtorji izvirnika tudi ne bi bili zadovoljni z prevodom besedil iz izvirnika v ciljni jezik, v primeru, da prevod ne bi upošteval zgradbe, rime in vseh podobnih značilnosti besedila. Zaradi naštetih zahtevnosti je prevajanje književnih besedil prepuščeno avtorjem besedil in proze. Posebno zahtevnost predstavlja pravno prevajanje. Pri pravnem prevajanju gre za redko obliko, ki je zaupana osebam, katere svoj prevod potrdijo z žigom. In prevod kot tak zadrži vse pravne posledice in norme izvirnega jezika.
Po načinih prevajanje med seboj ločimo na : pisno prevajanje, prevajanje na prvi pogled, tolmačenje, sodno tolmačenje, podnaslavljanje, medijsko prevajanje ter strojno prevajanje. Nadalje se tolmačenje deli na : konferenčno, dialoško ter posredovanje v pogovor.
Kot profesionalna in urejena dejavnost ima prevajanje svoje začetke v 20. stoletju. Prevajanje je jasno obstajalo tudi veliko prej. Potrebno se je zgolj zavedati, da je človek ob prehodu na tuje govorno območje hočeš nočeš moral znati komunicirati, če je želel preko komunikacije izraziti svoje želje ali namene. Tako lahko rečemo, da je prevajanje tako staro, ko je staro človekovo potovanje na tuje in zanj nerazumljivo govorno območje. Najstarejši znani zapisi o dejavnosti prenosa pomena besed iz izvirnega v ciljni jezik segajo v čas antičnih kultur.
Prevajanje skozi čas doživlja spremembe skladno s časom in okolico. Tako danes sledi sodobnim trendom, ki jih v veliki meri narekuje informacijska doba. Potenciala strojev in naprav, ki bi nadomestili človeka so se zavedali že v daljni preteklosti. Danes se strojno prevajanje poslužuje aktualno najmodernejše računalniške tehnike. Pri strojnem prevajanju se uporablja računalnik. Na računalnik naložen računalniških program pri procesu prenosa pomena besedila iz izvirnega v ciljni jezik najprej analizira besedilo. Z vnaprej določenimi in programiranimi aktivnostmi preko računalniškega programa nato iz izvirnega besedila ustvari ciljno besedilo. Strojni prevod oziroma kvaliteta njegovega prevoda je pogojena z številom uporabe. Tako ima večjo možnost kakovostnega prevoda jezik, ki je pogosteje uporabljen. Med uporabniki so namreč osebe, ki so kritične do proizvedenega prevoda, ter na napake avtorje programa tudi aktivno opozarjajo. Avtorji si seveda nočejo, da bi napake ogrozile prodajno uspešnost njihovega strojnega prevajanja, zato so spremembe nujno potrebne in kot take tudi v najkrajšem času vnesene v program. Jezikovne skupine, ki so redkeje zastopane na tržišču morajo zato strojno prevajanje razumeti kot približek in se za natančnejšo razlago ali preverjanje obrniti na večje oz največje jezikovne skupine. Sodobni obliki prevajanja sta tudi prevajanje spletnih strani in sodelovalno prevajanje. Prevajanje spletnih strani je oblika prevajanja, ki se je razvila z nastankom in množično uporabo spleta. Danes si praktično nobena pravna ali fizična oseba, ki želi svojo dejavnost predstaviti širši javnosti, komunikacije ne predstavlja brez spleta. Skupaj z objavo informacije na spletu se lahko pojavi tudi potreba po prevodu, ki je lahko zaupana ali strokovnim osebam ali pa osebam, ki je za prevod zainteresirana.
Prevajanje tako dobiva nove in nove razsežnosti, v prihodnosti jih bo zagotovo še več.
Če potrebujete prevajanje, ga najdete tukaj: http://www.prevodialkemist.si/
