Zavod za zaposlovanje zaznamuje trg dela .
V vsakdanjih pogovorih zavod za zaposlovanje velikokrat omenjamo in razumemo kot trg dela. Kot ustanovo, na kateri se uresničuje zaposlovala politika in stvarnost. Na trgu dela zavod za zaposlovanje dejansko lahko nudi veliko brezposelnim osebam ali osebam, ki iščejo delo. poleg tega zavod za zaposlovanje nudi pomoč vsem, ki iščejo kadre za svojo dejavnost oziroma podjetništvo. Pri tem je zavod za zaposlovanje posrednik med ponudbo in povpraševanjem, ki se v danem trenutku sooča na trgu dela. Največkrat gre za različne situacije. Načeloma je več povpraševanja po delu, kot povpraševanja po kadrih. Povpraševanje po delu pa je med obdobji različno. V času krize je povpraševanje po delu manjše, kot v času, ko krizno obdobje mine. Brezposelna oseba mora pri tem dejstvu zase izbrati najboljše. Zavedati se mora, da je na trgu veliko prosilcev, ki želi isto. Pri tem se mora zanesti predvsem na lastno znanje in sposobnost. Ker lahko le tako računa na uspeh. Danes je predvsem dobro razmišljati o konkurenčnosti. Pojem konkurenčnosti je danes prisoten na praktično vseh področjih. Kar pomeni, da je lahko uspeti, če je oseba konkurenčna. V nasprotnem primeru so možnosti manjše, zato ne gre računati na uspeh. Konkurenčne prednosti na trgu dela so različne. Vsaka oseba, ki išče kadre na trgu želi za svojo poslovne kadre osebe, ki mu bodo nudile konkurence prednosti v primerjavi s tekmeci. Vsak, ki se poslovno ukvarja na trgu z konkurenco ve, da so konkurenčne prednosti pomembna lastnost in prednost vsakega podjetnika. Brez konkurenčnosti ne mora računati na uspeh. O konkurenčnih prednostih je zgovoren tudi zavod za zaposlovanje. Dovolj je, da pogledamo seznam prostih delovnih mest. Pri veliko ponudbah je poleg osnovnih zahtev, navedeno, da se iščejo dodane vrednosti.
V tem primeru so dodane vrednosti, katere zavod za zaposlovanje posreduje sposobnosti, ki presegajo splošen okvir.