Mesec: september 2013

Krvni tlak je zelo pomemben in njegova glavna funkcija je uravnavanje normalnega pretoka snovi in kisika po žilah. Ločimo dve vrsti krvnega tlaka, in sicer sistolični krvni tlak, ki pomeni tlak, ko srce potisne kri po žili in je njegova normalna vrednost 110–140 mmHg (15–19 kPa) ter diastolični krvni tlak, ko srce počiva in nastopi tišina in meri med 60–90 mmHg (9,3–12 kPa). Kadar je krvni tlak povišan govorimo o tako imenovani hipertenziji, gre za bolezen, ki ne kaže nobenih simptomov, toda jo je treba zdraviti zaradi njenega učinka na srčno-žilne bolezni. O hipertenziji govorimo kadar je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Krvni tlak pa je lahko tudi prenizek, kar je zelo pogosta težava, ki znižujejo kvaliteto življenja. O nizkem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolni krvni tlak znižan pod 100, diastolni pa pod 70 mm živega srebra. Nizek krvni tlak je lahko deden, med pogoste razloge pa sodijo tudi številne bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema. Z njim se pogosto soočajo bolniki z migreno in tisti, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina C in B6, mineralov kot sta cink in mangan in tisti, ki imajo težave z nepravilnim delovanjem ščitnice. Tako kot visok krvni tlak, tudi nizek krvni tlak ni nevaren, treba je biti le pozoren, da ne pride do pretirane obremenitve, se izogibati visoki vročini, piti veliko tekočine in uživati veliko sadja in zelenjave, ki je bogata z vitamini in minerali.

KRVNI TLAK
Glavna funkcija krvnega tlaka je, da kri pritiska na steno žile po kateri teče. Krvni tlak je lahko zgornji oziroma sistolični, to je kadar srce iztisne kri v žilje ali spodnji oziroma diastolični, ki ga merimo, ko srčna mišica počiva. Krvni tlak merimo v milimetrih živega srebra in njegova najbolj optimalna vrednost je 120/80 mm Hg. Kadar je krvni tlak presegel vrednost 140/90 mm Hg govorimo o zvišanem krvnem tlaku oziroma bolezni, ki jo imenujemo hipertenzija. Lahko gre le za višjo vrednost sistoličnega krvnega tlaka oziroma diastoličnega, ali pa za povečanje obeh. Njegovo merjenje izvajamo z živosrebrnim sfigmomanometrom, manometrom na pero ali pa z elektronskimi merilci, potek delovanja vseh treh načinov merjenja, pa je podoben. Zelo pomembno je, da se pred merjenjem umirimo in da so mišice na roki sproščene. Krvni tlak namreč ves čas niha in je tako med spanjem veliko nižji kot tekom dneva, ko smo aktivni ali kadar smo razburjeni. Na visok krvni tlak pogosto vplivajo dejavniki na katere lahko vplivamo, in sicer prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, premalo telesne aktivnosti, stres in alkohol. Kadar krvni tlak ni optimalen ali zvišan, pa je lahko tudi prenizek. Nizek pritisk vpliva na kvaliteto življenja in ga je potrebno zdraviti na različne načine. Med drugim je priporočljivo izogibanje vročini, uživanje zadostne količnine tekočine, ki vsebuje dovolj soli, kopeli z izmenjavanjem tople in hladne vode, hormoni in različni obkladki. Z zdravim načinom življenja se možnosti za povišan krvni tlak močno zmanjšajo, zelo pomembno pa je tudi to, da njegovo vrednost spremljamo z rednimi merjenji.

http://fidimed.si/