Slovenski gimnazijci, stari med 16 in 18 let, po spletu najraje klepetajo, nekateri tudi vdirajo v računalniške sisteme. Bolj kot so odvisni, manj so vestni, zanesljivi in čustveno trdni. Saj je preprosto. Ko imajo vsega dosti in pred sabo ne vidijo več svetlega cilja, se umaknejo med štiri gluhe stene, ne hodijo ne v šolo ne v službo, z zunanjim svetom komunicirajo zgolj po internetu. Na Japonskem je bilo leta 2002 takih čudaških mladostnikov, ki so se odločili za družbeno osamo, menda kar milijon. Ali drugače: petina japonske mladine je zbolela za socialno boleznijo, poimenovano hikikomori. Oblast je kajpada močno zaskrbljena, kajti analize kažejo, da več kot pol milijona obolelih ne bo nikoli delalo, plačevalo davkov, ampak bodo zaradi dolgotrajnega socialnega umika državi desetletja v breme. Naše okolje se k sreči še razlikuje od japonskega pa tudi od ameriškega, kjer je že mnogo zgodb, povezanih s svetovnim spletom, izgubilo nedolžnost, in kjer niso nikakršna posebnost izjave, kot »resnično življenje je samo eno okno več in ponavadi ne moje najboljše«. Kakšna pa so okna, skozi katera zrejo slovenski mladostniki? Kakšna je povezanost uporabe interneta s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, kot so ekstravertiranost, prijetnost, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ter z osamljenostjo oziroma socialno izoliranostjo, depresivnostjo? Na ta vprašanja je poskušala odgovoriti 24-letna Ljubljančanka. Pod mentorstvom je na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pred meseci zagovarjala diplomsko nalogo Pogostost uporabe interneta v odnosu do temeljnih osebnostnih lastnosti, osamljenosti in depresivnosti. V okviru naloge je merila uporabo svetovnega spleta na dva načina: s pomočjo testa spletne odvisnosti in s časom, ki ga udeleženci namenijo posameznim aktivnostim: nakupovanju po internetu, obisku spletne klepetalnice (Nirvam), prenašanju datotek (glasbe, filmov …). V okviru naloge je merila uporabo svetovnega spleta na dva načina: s pomočjo testa spletne odvisnosti in s časom, ki ga udeleženci namenijo posameznim aktivnostim: nakupovanju po internetu, obisku spletne klepetalnice, prenašanju datotek (glasbe, filmov …), celo vdiranju v računalniške sisteme, iskanju informacij in uporabi elektronske pošte. Izsledki raziskave, v kateri je sodelovalo okrog 110 dijakinj (75 odstotkov) in dijakov (25 odstotkov) viške in bežigrajske gimnazije, povečini tretješolk in tretješolcev, starih od 16 do 18 let, so zanimivi. Povprečni čas, ko mladostniki, ki imajo v povprečju prav dober učni uspeh in v 75 odstotkih odstotkih živijo v mestu, deskajo po vzporednem virtualnem svetu, je 528 minut na teden.
