Categories
občina

Ig – majhno mesto v bližini slovenske prestolnice

Ig je majhno mesto, ki se nahaja deset kilometrov južno od središča slovenske prestolnice.

Ig slovi po izjemni lokaciji, katere del so naravne znamenitosti in naravne danosti. Dolga tradicija poseljenosti tega območja ni naključje. Ljubljansko barje je bilo v času koliščarjev idealna lokacija za postavitev bivališč na kolih. V bližnji okolici so imeli vse možnosti za živinorejo, poljedelstvo, lov, nabiralništvo ter poljedelstvo. Kasnejša obdobja so ponudila so prebivalcem na tem območju nudile izziv izkoristka materialov, kot sta kamen in železovo rudo ter že omenjeno bogastvo lesa v bližnjih gozdovih gozdov. Ig in okolica bil zato že v preteklosti znan kamnosekih, fužinarjih, kovačih ter drugih mojstrih, ki so znali izkoristiti naravne danosti v okolici. Med naravna bogastva sodita tudi reka Iščica ali Ižica ter Iški Vintgar. Iščica ali Ižica izvira v samem centru mestu Ig. Začetek toka reke z majhnim padcem je kraški izvir. Tok reke je stalen, višina vode pa se giblje od pol metra do metra in pol. Reka je bogato porasla z makrofiti od izvira do izliva. Po dvanajst kilometrih se Iščica ali Ižica pri Črni vasi izliva v Ljubljanico kot njen desni pritok. Iški vintgar se nahaja v bližini mesta Ig, tristo do štiristo metrov globoko sotesko, po kateri teče reka Iška. Nastanek soteske povezujejo z delovanjem tektonskih sil, ki so se preoblikovale v kamenine v zadnjih desetih milijonih let. Soteska je najostrejša naravna razmejitev Dolenjske in Notranjske. Prebivalci mesta in občine Ig imajo na dosegu roke priljubljeno izletniško točko za plezalce, pohodnike in sprehajalce. Vodno bogastvo na območju občine Ig je bilo pomembno tudi v preteklosti, med drugim je omogočalo plovbo med oddaljenimi mesti in naseljih ob vodotokih in vodnih površinah. Skupaj z obrtjo in naravnimi danostmi je omogočalo učinkovito poselitev vse do današnjih dni.

Ig je mesto in občina v neposredni bližini slovenskega glavnega mesta.

Categories
občina

Mengeš, mesto in središče istoimenske občine

Mengeš je mesto, občina ter znano industrijsko središče .

Mengeš se nahaja v središču Slovenije. Največje bližnje mesto je slovenska prestolnica Ljubljana, nekoliko manjše pa Ljubljana.
V mesto je mogoče priti preko dveh sodobnih prometnic, ki ga obdajata na zahodni in vzhodni strani. Na vzhodni strani je avtocesta A1, ki povezuje severovzhod z jugozahodom države. Primerna je za obiskovalce iz Primorske, Notranjske ter Štajerske. Zahodno stran območja mesta pa s širnim svetom povezuje avtocesta A2, ki predstavlja prometno žilo med severozahodom in jugovzhodom dežele. Po njej bodo lahko v Mengeš prispeli obiskovalci iz Gorenjske in Dolenjske. Za mnoge turiste so zanimive tudi lokalne ceste, ki povezujejo med seboj mnoge turistične, naravne in kulturne znamenitosti v okolici. Mengeš je znan po obratih tekstilne in živilske industrije, v njem se nahaja večji obrat farmacevtske tovarne. Tradicionalne obrti so pečarstvo, sedlarstvo in slamnikarstvo. V širnem svetu so verjetno najbolj znani izdelki glasbila, ki razveseljujejo zelo raznoliko občinstvo. Manj ljudi pa ve, da glasbila blagovnih znamk Melodija glasbila, Burgar, Zupan, Kapš, izvirajo iz mesta Mengeš. Zgodovina je bila zaradi naravnih danosti na tem območju vedno pestra in bogata. Arheološka odkritja pričajo o tem, da naj bi na tem območju bivali ljudje že v davni preteklosti. Najbolj očitni dokazi o tem so grobišča iz halštatskega in latenskega obdobja. V zgodovinskih dokumentih se Mengeš prvič omenja sredi dvanajstega stoletja, trške pravice pa je dobil sredi devetnajstega stoletja. Med pomembne zgodovinske stavbe sodi romarska cerkev svetega Mihaela. Cerkev je bila skozi stoletja velikokrat prenovljena in posodobljena. Med posebnosti cerkve svetega Mihaela sodi samostojno stoječ gotski zvonik, ki je svoj čas služil tudi kot obrambni stolp tabora. Po njem lahko Mengeš prepoznamo iz bolj oddaljenih krajev. V notranjosti cerkve svetega Mihaela je znamenit prezidan prezbiterij ter krstilnik Jožeta Plečnika.

Mengeš je mesto, ki se nahaja v bližini slovenske prestolnice.

http://www.mojaobcina.si/menges/

Categories
občina

Vipava, naselje naravnih bogastev

Vipava je v širši okolici znan po kmetijstvu, kateremu blagodejne učinke nudi sredozemska klima .

Vpliv sredozemske klime je prisoten v celotni dolini, zaradi tega na območju srečamo številne sredozemske kulture. Milino sredozemske klime v zimskih mesecih na območju občine Vipava prekinja burja. Hladen, sunkovit in večinoma suh severovzhodni veter je najbolj izrazit med novembrom in aprilom. Območje burje sega od pobočji Čavna, preko Gore in Nanosa ter v vipavski dolini. Na območju občine Vipava dosega hitrosti preko dvesto kilometrov na uro. Najvišja izmerjena hitrost je bila prvega novembra leta dva tisoč deset izmerjena v sosednji Ajdovščini. Takrat je dosegla hitrost skoraj tristo kilometrov na uro. Obiskovalcem je burja večinoma neprijetna, veliko preglavic povzroča v prometu, lokalno prebivalstvo je za razliko sprejema kot nekaj normalnega. Na območju občine Vipava ter drugih predelih Vipavske doline je temu primerno nastala tipična arhitektura, ki je sposobna kljubovat tudi največjim sunkom preko dvesto kilometrov na uro. Zanimivo pri tem je, da burjo velikokrat bolje prenašajo stare stavbe. Te so na prvi pogled stare in zanemarjene, na prvi pogled bi jih obiskovalci ocenili kot neprimerne kljubovanju sunkom vetra. Vendar se na območju občine Vipava ter v drugih krajih doline zgodi nasprotno. Stare stavbe sunke vzdržijo, novogradnjam pa močan veter odkriva strehe ter povzroča drugo škodo. Močan veter pa večinoma ne vpliva na sredozemske kulture. V dolini uspevajo oljke, fige, kaki, vinska trta in številne druge kulture, ki jih sicer srečamo v krajih ob Sredozemskem morju. Vipava obiskovalcem poleg dobrot lokalne pridelave sadja, zelenjave, vina, ponuja ogled številnih kulturnih spomenikov, naravnih posebnosti. Veliko se jih najde v upravnem središču občine Vipava, nekaj pa jih je tudi na obrobju. Med bolj znane sodijo Lanthierjev dvorec ter park pred njim dvorec Zemono, cerkev sv. Štefana ter druge kulturne znamenitosti.

Vipava je kraj burje in blagodejnega vpliva sredozemskega podnebja.

Categories
občina

Cerkno, laufarska tradicija

Cerkno zaznamuje laufarska tradicija .

Širši Sloveniji je Cerkno prepoznano predvsem po pustnih običajih, katerih natančen čas in druge okoliščine nastanka še niso povsem pojasnjene. Pustni običaji so po predvidevanju strokovnjakov temeljijo na poganskih obredih. Začne se prvo nedeljo po novem letu, ko se po drugi maši na ulicah naselja Cerkno pojavi prvi Laufar. Naslednjo nedeljo prideta dva ali trije, vsako naslednjo nedeljo vse do Debele oziroma pustne nedelje pa se jih pojavlja vedno več in več. Obred se zaključi z pustnim torkom, ko se simbolično zaključi Pust. Običaj zaznamuje obdobje prehoda iz zimskega v pomladni del leta. Laufarji so skupina pustnih mask, ki šteje petindvajset članov izdelanih iz lesa, ena maska pa je iz kože. Beseda laufarji izhaja iz nemške besede, ki pomeni tekati, označuje pa značilno aktivnost ta terjastih, ki nenehno tekajo naokoli. Po začetku prve svetovne vojne praktično izbrisan običaj danes daje pomemben peča dogajanju v naselju Cerkno. Vsekakor pa to ni edini dogodek ter vse, kar lahko obiskovalec vidi v naselju oziroma na območju občine. Naravnih in kulturnih znamenitosti je na pretek, popotnik pa lahko uživa v tipični lokalni kulinariki. Dostop do naselja je slikovito doživetje, ne glede na smer prihoda. Z gorenjske strani dostop poteka preko prelaza Kladje, na drugi strani je dostop možen ob reki Idrijci bodisi iz smeri Idrije ali Tolmina. Za ljubitelje gora je zanimiv dostop v Cerkno preko gorenjske smeri, saj se po spustu z prelaza Kladje odpre pogled na bližnje vzpetine cerkljansko idrijskega pogorja. Dostop preko doline Idrijce je zanimiv zaradi samega porečja. Ozka dolina je sama po sebi zanimiva s številnimi dih jecljajočimi priori narave, vstop na območje naselja Cerkno pa je svojevrstno doživetje. Obstajajo tudi povezave z bližnjimi naselji na pobočjih bližnjih vzpetin, ki pa so najbolj zanimivi za kolesarje in gornike.

Cerkno leži v prekrasnem naravnem objemu pobočji cerkljansko idrijskega hribovja.