Categories
občine

Mozirje, odličnost bivanja

Mozirje nudi odličnost bivanja tako prebivalcem, kot tudi številnim obiskovalcem.

Odličnost lokacije na levem bregu Savinje so poznali že davni predniki. Naselje se nahaja v majhni kotlini na prehodu iz Gornje v Spodnjo Savinjsko doline. Kotlino omejujeta soteski, ki se nahajata na začetku oziroma koncu kotline. Ohranjeni ostanki bogate zgodovine so kužna znamenja, delno ohranjeno obzidje okrog župnijske cerkve svetega Jurija. Danes Mozirje poznamo kot naselje v bližini katerega je park cvetja ter etnografskih objektov. Cvetje v tisoč in enem barvnem odtenku je tako popestreno z etnografskimi objekti, ki so namenjeni prikazu življenja človeka v preteklosti. Opazujemo lahko kmečko hišo, kaščo, mlin, kovačijo, preužitkarsko kočo ter številne druge znamenitosti. Kot Mosir je Mozirje prvič omenjeno leta tisoč sto šestinštirideset. Zagotovo pa je bila poselitev še bistveno starejšega datuma. Območje ob Savinji je spadalo pod Norik, rimsko provinco, ki je obsegala večino ozemlja današnje Avstrije, deloma pa segala tudi na območje Slovenije in Bavarske. Ob reki Savinji so našli ugodne pogoje za gradnjo naselja. Mozirje to zgodovinsko dejstvo potrjuje s številnimi ostanki in izkopaninami. Sledilo je obdobje preseljevanja narodov v devetem stoletju je sledila priključitev Karantanije nemško-rimskemu cesarstvu. Območje ob Savinji je spadalo v mejno grofijo, katera je nazadnje postala last Celjskih grofov. Celjska grofija se je po njihovem izumrtju preimenovala v celjsko okrožje, ki je obstajalo do srede devetnajstega stoletja. Nastanek imena Mozirje strokovnjaki povezujejo z močvirjem. To potrjujejo z dejstvom, da je bilo območje naselja nekoč izredno močvirno. Razvoj kraja je skozi stoletja omogočalo več dejavnikov, med njimi velja omeniti prometno lego ter reko Savinjo. Slednja je omogočala razvoj številnih obrti na območju današnje občine Mozirje. Neukročena reka je bila bogat vir vodnega življa, kot taka pa je na svoje bregove vabila ribiče od blizu in daleč.

Naselje Mozirje danes šteje dva tisoč prebivalcev, občina pa štiri tisoč prebivalcev.

Categories
občine

Radlje ob Dravi, naravne in kulturne znamenitosti

Radlje ob Dravi ima mnoge naravne in kulturne znamenitosti .

Iz imena Radlje ob Dravi izvira pomembno mesto med naravnimi znamenitosti reki Dravi. Je srednjeevropska reka , ki teče od izvira v Italiji, preko Avstrije in Slovenije, do Hrvaške, kjer se izliva v Donavo. Na območju Radlje ob Dravi je oblikovala življenje in vsakdanjik skozi dolga stoletja. Čeprav ohranjenih sledi ni veliko, lahko glede na znane značilnosti, govorimo o poselitvi v prazgodovini. Reka je območje Radlje ob Dravi obogatila z bogatimi nasipinami, ki tvorijo Radeljsko polje. Gre za največjo rečno ledeniško nasipino v Dravski kotlini. Pomeni pa tudi naravno danost, na osnovi katere se je razvila kultura izkoriščanja v kmetijske namene. Prvo omembo Radlje ob Dravi doživijo sredi dvanajstega stoletja, kot gručasta vas. V kasnejših obdobji sledi rast in razvoj do tipične srednjeveške naselbine. Zgodovina naselju ni prizanašala, saj so jo prizadeli turški upadi ter velik požar v začetku osemnajstega stoletja. Temu primerno imajo Radlje ob Dravi starejše zgradbe iz osemnajstega in devetnajstega stoletja, vpliv pa imajo na celotno podobo. Združene z stavbami in objekti novejšega datuma, dajejo pečat mlajše naselbine. Trgu daje med drugim pečat nekdanja stavba samostana dominikank. Samostan je bil osnovan sredi trinajstega stoletja. Glavna stavba se je ohranila do današnjih dni, cerkev Marijinega oznanjenja, ki je omenjena v dvanajstem stoletju, pa je bila po razpustitvi samostana ob koncu osemnajstega stoletja porušena. Na razvoj naselja je vplivala tudi pravica do izvolitve tako imenovanega rihtarja. Ta pravica je pripadla naselju leta tisoč sedemsto dvaindvajset, omogočala pa je izvajanje nižje sodne oblasti v trgu. V osemnajstem stoletju je trg pridobil pomembne upravne funkcije, postal je sedež območnega cesarskega sodišča, poštne in telegrafske službe, davčne uprave, cesarskega notariata ter šolske nadzorne službe.

Naselje in občina Radlje ob Dravi imata v poimenovanju zapisano srečo, saj slovensko ime Radilo ali Rado, pomeni srečen.

Categories
občine

Šentrupert na robu Dolenjskih gričev

Šentrupert občina, ki je nastala potem, ko se je krajevna skupnost ločila od občine Trebnje .

Občina Šentrupert obsega območje veliko devet in štirideset kvadratnih kilometrov in šteje tri tisoč prebivalcev. Grb in zastava občine imata zgodovinsko podlago pri sveti Emi in plemiški družini Barbo. Ime Šentrupert je povezano s farnim zavetnikom svetim Rupertom. Predhodno je nosilo ime Škriljevo. Izvira iz poimenovanja čvrstega laporja, ki se lomi kot škrilje. To poimenovanje v slovenskem prostoru ni redkost, pogosto je povsod tam, kjer se nahajajo sedimentne kamnine. Lapor je nastal s sprejetjem gline in apnenca oziroma apnenca ali gline in dolomita. Značilnost pokrajine občine Šentrupert razkrivajo sestavi zemeljskih plasti. V njih najdemo ostanke školjk ter še danes rastočih ostankih favne. Značilnosti razkrivajo, da je po zemeljskih premikih izsušeno Panonsko morje za seboj pustilo obsežna področja specifično oblikovanih krajinskih površin. Predstavljajo jih gričasti obronki ter humusno bogate plasti. Te so najbolj izrazite ob rekah, kater so odvajale odvečno vodo izvirov. Ti so se v oddaljenih odbojih zgodovine izlivali v Panonsko morje. Območje današnje občine Šentrupert je bilo poseljeno pozno, vendar intenzivno, glede na druga območja. Obiskovalci bodo na območju brez dvoma uživali. Za to gre v veliki meri zasluga tipični dolenjski pokrajini. Območje je možno doživeti na različne načine. Pohodne poti na območju so različne, povezujejo tako lokalne kot tudi oddaljene znamenitosti. Pot Romarjev od Žalostne Gore preko Šentruperta in Vesele Gore na Zaplaz poteka po trasi romarske posti in je namenjena tako nadaljevanju romarske tradicije kot tudi pohodništvu sodobnega tipa. Z romarstvom je povezana tudi Emina romarska pot. Namenjena je vsem, ki se ne bojijo izziva več kot sto dvajset kilometrov pešačenja med krajema Šentrupert in Sveta Ema na vzhodni slovenski meji v občini Podčetrtek. Po obronkih naselja pa vodi dvajset kilometrov dolga Steklasova pot.

Šentrupert ima več kot dovolj razlogov za obisk.

http://www.mojaobcina.si/sentrupert/

Categories
občine

Šentrupert, mlada občina

Šentrupert je vas in mlada občina .

Širše območje, kjer danes leži vas Šentrupert, je nastalo po izsušitvi Panonskega mora. Glavni razlog za izsušitev so bili geološki zemeljski premiki. Izsušitev je za seboj pustilo obsežna obočja s specifičnimi gričastimi obronki. Rodovitne humusne plasti so se nahajale ob rekah, ki so odvajale odvečno vodo izvirov. V zgornjem toku reke Mirne se tako izoblikuje obsežna dolina, ki je skoraj v celoti obdana z gorskimi obronki. Človek jih je spremenil v kulturno krajino, tako, da je na njih izoblikoval področja z bodisi obdelovalnimi površinami ali gozdovi. Širše območje vasi Šentrupert je bilo človeku naklonjeno za zgodnjo poselitev, ostanki pa kažejo tudi na dobro navezanost in povezanost z bolj oddaljenimi območji srednje Evrope. Bogastvo gostoljubnosti se kaže tudi v sodobnem času. O njem zna povedati vsak, ki je obiskal Šentrupert ter širše območje. Popotniku prijazen pogled nameni že mehka dolenska pokrajina, ki se prepleta med griči, ravnicami, dolinami in gozdovi. O ljubezni do zemlje govorijo vinogradi ter obdelane njive. Občina Šentrupert je nastala leta dva tisoč sedem. Obsega območje veliko devetinštirideset kvadratnih kilometrov in združuje petindvajset naselji. Skupno število prebivalcev presega število dva tisoč osemsto. Popotniku bo v oko najbolj padla gotska cerkev zavetnika svetega Ruperta, po katerem ima Šentrupert tudi ime. Gotski slog nadaljuje pokopališka kapela. Cerkev je kulturni spomenik državnega pomena, ena največjih gotskih cerkva Slovenje je bila zgrajena v začetku petnajstega stoletja. Obiskovalcem ima vas in okolica marsikaj zanimivega ponuditi na ogled ter okušanje. Izpostaviti velja muzej kozolcev, ki se nahaja v bližini vasi. Devetnajst kozolcev predstavlja šest značilnih tipov kozolcev. Delijo se na enojne in dvojne, bolj natančno pa enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni, med dvojnimi pa nizki, kozolec na kozla in toplar. Bogastvo zbirke dopolnjuje v bližini stoječi Simončičev toplar.

Šentrupert leži na območju z bogato naravno in kulturno dediščino.

http://www.mojaobcina.si/sentrupert/