Kampiranje predstavlja bivanje na prostem . V današnjem času gre predvsem za željo po opustitvi hitrega načina življenja v urbanih središčih. Urejene in utirjene življenjske navade in pritikline se zamenja za preprostejše, predvsem pa bolj naravne in naravnemu okolju bližje oblike.
Današnje, sodobno kampiranje ima svoje začetke v pionirjih sodobnega kampiranja. Pionirji sodobnega kampiranja so bivanje v naravi, v večini primerov pod šotorom sprejeli kot sredstvo, ki je omogočalo spoznavanje tujih krajev, njihove okolice, naravnih in kulturnih znamenitosti v kraju kjer so se odločili za kampiranje. Čas, ki so si ga pionirji kampiranja odmerili za bivanje v določenem kraju je bilo zelo različno. Lahko je šlo za eno noč, lahko pa je postavljen šotor služil daljšemu bivanju. Določitev časa bivanja na enem mestu je bila pogojena z načrtom potovanja ali pa posledica razmer, ki so krojila potovanja. Razmere, ki so krojile in vplivale na potovanje so bile predvsem naravnega značaja. Obilica deževja, blatne in spolzke poti so mnoge nenačrtovano prepričale, da je bolje ostati suh pod šotorom, ter si nabrati novih moči, spoznati in proučiti naslednje etape potovanja, ali mogoče spoznati bližnje kraje in znamenitosti, v primeru, da je to bilo mogoče.
Kampiranje pionirjev je iz raznih izkušenj botrovalo k napredku. Nastale so knjige in druge publikacije v katerih so pionirji svoje znanje in izkušnje s kampiranjem predajali naprej tako začetnikom,kot tistim, ki so želeli svoje znanje obogatiti s točno določeno informacijo. S podobnimi nameni so nastali tudi klubi in druge organizirane skupine, katere so moč združevanja izkušenj s pridom izkoristile v prijetno doživetje. Klubi in druge organizirane skupne so se običajno združevale z določenim namenom, ki je bil največkrat povezan z raznimi skupnimi željami, privrženostjo in podobno. Pionirske skupine so združevala prevozna sredstva, kot je recimo potovanje s kolesom, druge so družila skupna ali podobna življenjska načela in podobno.
Razvoj in napredek nas je v določeni meri okrnil za svobodo pionirjev. Danes si kampiranje, kot so ga poznali pionirji v veliki meri ne moremo zamisliti. Kampiranje danes ni mogoče prosto po Prešernu, kjer se komur zahoče, ampak so zato namenjena točno določena območja. Na ta način se onemogoča uničevanje narave in naravnega okolja, katero bi povzročili nepravilni in nespametni posegi v krhko naravno okolje. Kampiranje mora biti urejeno, zadoščeno predpisom in zakonom, ki to področje urejajo.
Kampiranje se v največ primerih izvaja z bivanjem pod šotorom, v počitniški prikolici ali bivalniku. Redkeje so uporabljena zasilna, primitivna in preprosta zavetišča. V skrajnih primerih se namenoma ali ker preprosto ni bilo druge možnosti, ljudje odločajo za kampiranje brez strehe nad glavo.
Organizirano kampiranje je nastalo pred več kot 100 leti. Nastalo je iz razno raznih motivov, ki so bivanje v naravi večjega ali manjšega števila ljudi, vključevale v okvir svojih aktivnosti in dejavnosti. V našem okolju so tako leta 1922 nastali slovenski skavti. Prvo srečanje skavtov je sicer potekalo leta 1913 v Ljubljani. Zaradi novo nastalih razmer v povojnem času so tradicijo skavtov leta 1951 nadaljevali taborniki.
Kampiranje kot pristno in poceni bivanje v naravi velja za priljubljeno obliko bivanja izven urbanega okolja. Obliko bivanja izven urejenega okolja uporabljajo različne skupine ljudi, različni so tudi motivi. Različni motivi za bivanje so lahko v paleti od predvidenega časa dopusta, prek bivanja na prostem v času glasbenega ali drugega dogodka, ter razni drugi motivi. Skupine ljudi, ki kampiranje uporabljajo kot način bivanja so zelo različne. Bolj kot po družbenih slojih, skupinah, se ločjo po različnih značilnostih je pri ljudeh značilna skupna lastnost radosti bivanja v naravnem okolju. Poleg tega se pri takšnem načinu bivanja življenjski standardi, pravila in načela znižajo na osnovne vednosti, tako mnogi kampiranje radi koristijo predvsem zaradi preprostejših načinov spoznavanja drugih kultur, navad in običajev.
Oblike, ki jih sodobno kampiranje pozna so neizčrpne, saj jih je praktično toliko kot je ljudi, ki kampiranje uporabljajo. Neizčrpne oblike se najlepše odražajo v dveh skrajnih oblikah uporabe pritiklin sodobnega življenja. Na eni strani imamo ljudi, ki se zavestno odrečejo udobju in si željo v veliki meri bivanje omogočiti z vsem kar najdejo v naravi, brez uporabe sodobne tehnike in drugih v civilizaciji sicer osnovnih potrebščin. Na drugi strani so oblike, ki kampiranje razumejo kot udobje doma v naravi. Takšni primeri so razkošni bivalniki, v katerih ne manjka nobeno udobje doma iz urbanega naselja. Pa naj si gre za tuš, školjko, klimo, satelitsko TV, internet, na kratko vse kar imamo doma v naseljenih domovih vedno pri roki. Da je mera polna se ljudje ne odrečejo niti hobijem, športom in drugim aktivnostim, katere počnejo v prostem času. Tako imamo na spisku prtljage takšnih ljudi opremo za lov, ribolov, kolo, čolne, ter razno razne rekvizite, s katerimi so hobiji, šport in druge aktivnosti prostega časa mogoče.
Poleg udobja je kampiranje zelo različno po več različnih kriterijih. Imamo ljudi, ki kampirajo s pripomočki, ki jih tovorijo v nahrbtniku oprtanem na hrbtu, drugi tovorijo pripomočke za kampiranje na kolesu, tretji na čolnu ter vse mogočih transportnih sredstvih. Smisel in upravičenost je pri tem največkrat individualno naravnana in kot taka tudi razumljiva. Drugi bodo v njej videli nesmisel, tisti, ki se zanj odloča pa odlično izbiro. Tako je mnogim nerazumljiva odločitev za kampiranje s pripomočki iz nahrbtnika. Cena vseh pripomočkov od šotora, prek posode in vsega kar kampiranje takšne sorte potrebuje za uspešno izvajanje aktivnosti, največkrat presega kampiranje z avtomobilom v urejenem kampu. Vendar cena ljudem, ki kampirajo s pripomočki iz nahrbtnika, nudi veliko mero svobode. Na poti imajo vse za bivanje s seboj, na ta način niso odvisni od urnikov in drugih omejitev civilizacije. Ustavijo in počijejo se kjerkoli, za to ni potrebna nobena znanost in preračunavanje. Nekdo si bo prenočišče izbral na kraju z lepim razgledom, drugi bo motiv za postavitev našel v bližini reke ali jezera, tretji si bo bivanje določil po čisto svojem okusu. Edini pogoj, ki je smiselno vzeti v obzir, pa tudi dobro namerno kritiko je odločno zdravstveno stanje, dobra mera kondicije, ter sposobnost ustvarjanja življenjskih pogojev iz naravnih virov.
Kampiranje kot oblika bivanja na prostem je zanimiva izkušnja za začetnike, za ljudi z izkušnjami pa način življenja, brez katerega si bivanja v prostem času praktično ne zanjo več predstavljati.
