Categories
Sadje

Najboljše jedi iz sliv

Slive so sadje, ki zaradi svojega kiselkasto osvežilnega okus posebno prijajo med vročimi poletji, vse premalo ljudi pa se zaveda, da so slive še kako uporabne tudi v kuhinji, saj lahko pripravimo mnogo raznolikih jedi iz sliv. Pripravimo lahko številne jedi iz sliv, ki segajo od povsem tradicionalno slovenskih jedi iz sliv pa vse do popolnoma ekstravagantnih, eksotičnih jedi. Slive lahko jemo surove, jih kuhamo (slive za kuhanje so običajno bolj kisle in manj sočne), ali pa jih posušimo za kasnejšo uporabo.

Nekaj najbolj znanih tradicionalnih jedi iz sliv

Gotovo najbolj priljubljena in poznana jed iz sliv so slivovi cmoki, ki se pogosto znajdejo na slovenskih mizah, njihova priprava pa je hitra in preprosta. Poleg tega pa je kot jed iz sliv znana seveda tudi slivova marmelada ter kompot iz sliv.

Ekstravagantne jedi iz sliv

Iz sliv lahko prirpavimo različne pite, kompote in omake, lahko pa jih tudi pečemo ali kuhamo. Pripravimo lahko tudi posebno jed iz sliv, in sicer slivovo omako (odlično se poda k vanilijevemu ali čokoladnemu sladoledu), ta sadež pa se odlično poda tudi poleg mesa, še posebej dobro k jagnjetini, svinjini in raci. Ker se slive »rade« kuhajo lahko iz njih pripravimo okusno marmelado ali džem, znano pa je tudi slivovo žganje (predvsem v Srbiji se radi okrepčajo s »šljivovico«) ali slivovo vino, ki nam ga običajno postrežejo v kitajskih restavtracijah. Pri jedeh iz sliv je treba v prvi vrsti paziti, da so njihova osnova – slive – dobre kvalitete, kar pomeni, da morajo imeti lepo barvo, biti morajo čvrste, njihova lupina mora biti napeti, imeti pa morajo tudi lep, prijeten vonj.

Categories
Sadje

5 (in več) zdravilnih lastnosti kivija

Kivi spodbuja delovanje mišic

Kivi vsebuje ogromne količine magnezija in vitamina C, ki v kombinaciji izgorevata maščobe in skrbita za hitrejše delovanje mišic. Zato je priporočljivo, da si kivi privoščimo pred in po treningu oziroma vadbi. Ker je v kiviju ogromno encima aktinidina, ki razkrajuje beljakovine, je ta sadež priporočljivo zaužiti tudi po beljakovinsko obilnem obroku.

Dober za vid

Ker kivi vsebuje velike količine beta karotena, ki dokazano izboljšuje vid, je uživanje kivija priporočjivo tudi zaradi tega. Zdravniki so z raziskavo med starejšo populacijo celo ugovotovili, da kivi zmanjšuje možnost nastanka rumene pege zaradi katere propada mrežnica.

Kivi krepi imunski sistem

V tem zelenem sadežu se nahajajo ogromne količina kalija, magnezija, fosforja, kalcija in vitamina C, ki so bistveni dejavniki krepitve imunskega sistema. Nekateri zdravniki celo priporočajo pogosto uživanje kivija, saj ima poleg vseh vitaminov in mineralov tudi velike količine klorofila, ki zmanjšuje možnost za razvoj različnih rakavih oboljen. Poleg tega pa se lahko ta sadež »pohvali« tudi z visoko vsebnostjo različnih antioksidantov, ki prav tako dokazano zmanjšujejo možnost za nastanek različnih rakavih obolenj. Zelo priporočljivo je uživanje kivija pozimi, ko so pogosti prehladi in druga virusna obolenja.

Preprečuje nastanek bolezni srca in ožilja

V kiviju se nahaja veliko vlaknin, ki so dokazano zdravilo za diabetike, poleg tega pa znižujejo tudi vsebnost holesterola v krvi, s tem povezano pa je tudi zmanjšano tveganje srčnega napada in celo nastanka različnih, s srcem in ožiljem povezanih težav. V kolikor pa imamo to nesrečo, da so nas ta obolenja že napadla, pa so zdravniki ugotovili, da kivi lajša težave ob teh boleznih. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in antioksidantov kivi poleg tega pospešuje prebavo in je zelo priporočljiv pripomoček za hujšanje.

 

Categories
Sadje

Domač sadni jogurt

Sadni jogurt je okusna in osvežilna rešitev za trenutke, ko si zaželimo nekaj sladkega ali lahkega za zajtrk, malico ali večerjo. Za potešitev lakote mu lahko dodamo svoje najljubše kosmiče in že imamo zdrav obrok. Žal pa kupljeni sadni jogurti vsebujejo sladila ali večje količine sladkorja, velikokrat pa tudi barvila ali druge nepotrebne dodatke. Če si resnično želimo zdravega obroka, si lahko sadni jogurt pripravimo kar sami, iz preverjenih sestavin.

Najprej pripravimo jogurt …

Za pripravo osnove za sadni jogurt potrebujemo mleko in navadni jogurt, ki je vir jogurtnih bakterij. Na tržišču obstajajo posebni aparati za izdelavo jogurta, a ga prav tako lahko pripravimo v termovki ali pečici. Potrebujemo tudi termometer. Mleko najprej segrejemo  na 90 °C in ga s tem pasteriziramo. Če imamo termovko, jo napolnimo s segretim mlekom, dodamo dve čajno žlički navadnega jogurta in dobro premešamo. Termovko zavijemo v brisačo in jo čez noč pustimo na toplem. Jogurt lahko pripravimo tudi tako, da slab liter mleka nalijemo v ognjevarno posodo, dodamo 3 čajne žličke navadnega jogurta in vse skupaj postavimo v pečico, ki smo jo prej segreli na 90 °C. Pustimo počivati čez noč. Če želimo tekoč jogurt, ga lahko premešamo z mešalnikom.

Categories
Sadje

»Super sadje« ali borovnica

Borovnica – nabiranje in uporaba

Borovnica izvira iz Severne Amerike. V Sloveniji plodovi borovnice, relativno nizkega in močno razvejanega grmičevja dozorijo v poletnih mesecih, ko je torej pravi čas za nabiranje tega sadja z istim imenom. Borovnice so sladko-kislega okusa in temnomodre barve. Uživate jih lahko tako sveže kot tudi suhe, pogosto pa se uporabljajo v različnih sladicah. Borovnice lahko tudi zamrznete in jih uporabljate po potrebi. Leta 2005 je bila borovnica zaradi svoje vsestranske funkcionalnosti in znanstveno dokazane ugodne kombinacije hranil razglašena celo za »super sadje«. Uživanje borovnic torej prinaša kar nekaj pozitivnih učinkov …

Zakaj uživati borovnice?

  • Borovnica je naraven vir antioksidantov, ki naj bi med drugim pomagali preprečevati nastanek raka. Antioksidanti v telesu nevtralizirajo proste radikale in so tako koristni tudi za vaš srčno-žilni sistem.
  • Borovnica je zelo učinkovita tudi pri različnih prebavnih težavah (od diareje do zaprtja), pri čemer je ključnega pomena predvsem pektin, vlaknina, ki jo borovnice vsebujejo.
  • Borovnica je primerna za ljudi s povišanim holesterolom, saj ga uživanje tega sadja dokazano znižuje.
  • Borovnica ugodno vpliva na vid in preprečuje nastanek sive mrene.
  • Borovnica zavira staranje in bolezni, povezane z njim (demenca …).
  • Borovnica je prava izbira tudi na dietah, saj 100 g svežih borovnic vsebuje manj kot 60 kcal.
  • Borovnica je zaradi visoke vsebnosti folne kisline znana kot hrana za možgane. Med drugim naj bi bila učinkovita tudi v boju z depresijo.

 

Ko torej v teh vročih dneh posegate po najrazličnejšem sadju za osvežitev, ne smete nikakor pozabiti na borovnico – tako za razvajanje brbončic kot tudi za ugoden vpliv na zdravje. Izkoristite prednosti, ki vam jih ponuja to »super sadje«!

Categories
Sadje

Ne jeste suhega sadja, ker se bojite kalorij?

Sadje so v Mezopotamiji začeli sušiti že štiri tisočletja pred našim štetjem. Najpomembnejša lastnost suhega sadja je ta, da ga lahko zaradi tega, ker mu je bila odvzeta vsa vlaga, hranimo tudi več let, ne da bi se pokvarilo. Mnogi ga obožujejo predvsem zaradi sladkega okusa, ima pa tudi izjemno prehransko vrednost. Ker ima višjo kalorično vrednost, je dobrodošlo predvsem v prehrani športnikov.

Polovico suhega sadja predstavljajo rozine …

… sledijo pa jim dateljni, slive, fige, marelice, breskve, jabolka in hruške. Te vrste sadja lahko posušimo na soncu ali s posebnimi sušilci na vroč zrak. V industrijski proizvodnji velikokrat uporabljajo tudi žveplov dioksid, močan antioksidant, zato da sadje ohrani barvo in okus. Nekaterim vrstam sadja, kot so brusnice, borovnice, češnje, jagode ali mango, pa pred sušenjem dodajo sladila, npr. sladkorni sirup, zato vsebujejo več kalorij.

Suho sadje – kalorije : vitamini

Laično bi lahko rekli, da je suho sadje bolj koncentrirana različica svežega sadja. Suho sadje ima podobno prehransko vrednost kot sveže. Praktično ne vsebujejo maščob, imajo zelo malo natrija, so med najpomembnejšimi viri prehranskih vlaknin in kalija, vsebujejo pa tudi veliko esencialnih snovi kot so vitamina A in K, železo, baker in bor. Sušenje pa skoncentrira naravne sladkorje, zato ima suho sadje relativno več kalorij, vendar pa moramo upoštevati, da suhega sadja običajno pojemo manj. Navsezadnje pa  za normalno funkcioniranje potrebujemo tudi kalorije.

Rozine za zdrave zobe

Nedavne študije pa so pokazale, da kljub laičnem prepričanju, da rozine povečujejo možnost za karies, suho sadje pravzaprav pomaga pri ohranjanju zdrave ustne votline. Odkrili so namreč bioaktivne snovi, ki imajo protimikrobne lastnosti in preprečujejo rast bakterij, ki povzročajo luknje in bolezni dlesni.

Categories
Sadje

Suho sadje – zdrav vir energije

Pravijo, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, vsekakor pa velja tudi, da lahko že manjša količina suhega sadja blagodejno vpliva na naše zdravje. Znano je, da ima sveže sadje veliko vsebnost vode, kar 80 %, s sušenjem pa se mu prostornina in teža zmanjšata kar za štirikrat. Še bolj pomembno pa je to, da se suhemu sadju hranilna vrednost poveča, vsebnost sladkorja na primer kar za 70%. Že manjša količina suhega sadja je tako velik vir energije, ki lahko hitro poteši lakoto. Poleg tega pa suho sadje s svojim vonjem in lepim videzom vpliva na pozitivno vzdušje.

Katero sadje lahko sušimo?

Sušimo lahko pravzaprav vsako sadje, ki ga najdemo v gospodinjstvu. V obliki suhega sadja so odlične tako hruške, breskve, jabolka, marelice, slive, grozdje, … Sadje lahko sušimo kar sami v pečici ali krušni peči (pri temperaturi okrog 60 stopinj Celzija), na soncu (pri temperaturi od 25 do 35 stopinj Celzija) ali v posebnih sušilnicah in lahko tako še »sveže« suho sadje tudi pohrustamo. Pri sušenju v pečici ali v soncu pa moramo paziti le na to, da se sadje ne presuši, saj tako postane pretrdo in krhko.

Kako pripraviti kakovostno suho sadje?

Recept za dobro suho sadje je primerna zrelost svežega sadja. Če je to premalo zrelo vsebuje veliko kisline in malo sladkorja in zato tudi suho sadje ne dobi značilnega sladkastega okusa. Prezrelo sadje pa se počasi že razkraja in zato suho sadje dobi ne prav zaželen priokus. Pomembno pa je predvsem, da sadje pred sušenjem ni poškodovana, da ga dobro olupimo ter narežemo na primerno velike krhlje ali koščke.

Categories
Sadje

Sliva – uporaba in pozitivni učinki

Sliva je v naši prehrani pogosto spregledan plod drevesa z istim imenom. Obstaja več kot 2000 različnih vrst sliv. Sadeži načeloma dozorijo poleti, zato je zdaj več kot primeren čas, da izkoristite vse pozitivne učinke, ki vam jih slive ponujajo. Med drugim veljajo celo za »hrano za živce« …

Sveže slive

Primerno ohlajene sveže slive so lahko izredno osvežilna malica v vročih poletnih dneh.
Če izkoščičenim in narezanim slivam dodate še kakšno drugo sadje, imate lahko le v nekaj minutah pred sabo okusno pisano sadno solato. Sliva je sadež, ki ima relativno nizko kalorično vrednost (približno 40 kcal na 100 gramov), zato lahko slive uživate brez skrbi, tudi če ste na dieti. Ta okusen sadež pa vsebuje tudi več antioksidantov kot katerokoli drugo sadje.

Suhe slive

Suhe slive so znane predvsem po ugodnih učinkih, ki jih imajo na prebavo. Kompot iz suhih sliv tako velja za odlično naravno odvajalo, ki vam bo pomagalo ublažiti morebitno zaprtje. Suhe slive so lahko tudi zelo nasitna malica, ki vam bo dala ogromno zagona za delo, saj se hranilna vrednost suhih sliv precej poviša (na približno 293 kcal na 100 gramov).

Slivove jedi

Če pa se želite nekoliko razvajati, so slivove jedi več kot primeren način za to. Sliva je uporabna v mnogih receptih, predvsem v sladicah. Zelo priljubljeni so slivovi cmoki, pa tudi raznorazni zavitki in pite, narejeni iz sliv. Poleg naštetega pa se slive pogosto dodajajo mlečnim kašam iz različnih žit. Štajerci tako poznajo posebno ime za zdrobljena pšenična zrna, skuhana na mleku, zabeljena z maslom in pogosto obogatena  s suhimi slivami – jed imenujejo zdrkanka. Poskusite jo še vi! Prav lahko se zgodi, da postane vaš najljubši zajtrk …

Naj bo torej to poletje v znamenju slive!

Categories
Sadje

Zanimiva in zabavna dejstva o jagodah

Dandanes ima domala vsak vrt rezerviran kotiček za jagode, dejansko pa jih Evropi načrtno kultiviramo šele od začetka 19. stoletja, pred tem pa so jih v 17. stoletju prvi začeli kultivirati ameriški staroselci. Kot sadež, dan od narave, so bile jagode poznane že v stari Grčiji, kjer naj bi klile iz zemlje prav tam, kamor so padale Afroditine solze, ko je objokovala smrt svojega ljubega Adonisa.

Jagoda kot simbol ljubezni

Rimska mitologija je jagodo naredila za simbol boginje ljubezni Venere. Še danes je jagoda eden najpogostejših produktov, podarjenih za valentinovo, najpogosteje v kombinaciji s čokolado in vinom. Stara modrost pravi, da če dvojno jagodo prepolovimo skupaj z osebo, ki jo ljubimo, da bo ta oseba začutila enaka čustva do nas. Nov hit v Franciji pa so juhe pripravljene iz svežih jagod, ki jih zaljubljenci uživajo zato, ker jagoda velja za naraven afrodiziak.

V francoski revoluciji so jagode ohranjale lepoto

Madame Tallien, pomembna oseba takratnih visokih krogov, se je dnevno okopala v jagodnem soku, stisnjenem iz devetih kil jagod, saj je verjela, da jagode njeni lepoti ohranjajo vitalnost. Njeno prepričanje velja še danes. Umijte si zobe s stisnjenimi jagodami, in jagodna semena bodo poskrbela za belino vaših zob. Uporabite jih za obrazno masko, in koža bo ostala voljnejša in posledično mlajša. Natrite si lase z njimi, in lasje bodo bolj vitalni. Ne nazadnje pa – jejte jih! Jagode namreč spadajo med deset živil, ki so najbolj polna z antioksidanti, s tem pa pomagajo v boju proti raku, srčnim boleznim in staranju. Imajo tudi zelo nizko vrednost kalorij, hkrati pa zaradi visoke vrednosti vitamina C pospešujejo izgorevanje maščob.

Jagode kot okras

Ker jagode simbolizirajo zdravje in bogastvo, v domovih vedno pogosteje najdemo dekoracijo v obliki jagod – sklede, vaze, keramiko, razne elemente, pa tudi posteljnino, ki čuva zdravje in bogastvo tudi ponoči.

Categories
Sadje

Jagoda – več kot le osvežitev

V teh vročih poletnih dneh ni lepšega kot to, da si privoščimo veliko skodelico sladkih in osvežilnih jagod. Ni pa ta priljubljen rdeč sadež zgolj osvežitev in krepčilo; je tudi izredno zdravilen sadež, kar so vedeli že stari Rimljani. Jagode so uporabljali za zdravljenje duševnih bolezni, bolezni srca in ožilja, zbijanje vročine in celo kot sredstvo proti slabemu zadahu. Po pričevanju naših dedkov in babic pa naj bi imele jagode tudi posebno čarobno moč – če je dekle sanjalo o jagodah, naj bi rodila veliko otrok.

Jagode sicer sodijo med jagodičevje. Jagoda ima prepoznavne bele cvetove iz katerih septembra vzbrstijo popki. To cvetenja traja od 15 do 25 dni, rdeči plodovi pa zorijo od začetka pa do konca poletja, odvisno od sorte seveda.

A jagoda ni zgolj preprosto jagodičevje, je namreč tudi precej zdravilna rastlina. Jagode so najboljše sadje za lepo kožo, saj ta z njegovim rednim uživanjem dobi zdrav, rdečkast sijaj. To so ugotovili že petični Francozi, v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. Fine gospe so se na francoskih dvorih namakale celo v kopelih iz soka jagod, bojda pa je to počel celo sam Napoleon. Poleg tega pa so jagode odlično odvajalo, pospešujejo prebavo (in so za to pravšnje pomagalo za izgubljanje odvečne telesne teže), krepijo pa tudi imunski sistem. Vsebujejo ogromno vitaminov in mineralov, predvsem železo, natrij, kalij ter predvsem vitamine A in C. V prid obilnemu uživanju jagod pa govori tudi dejstvo, da ima 100 gramov jagod le slabih 40 kalorij. Če že ravno nismo na njih alergični ni razloga, da si v teh vročih dneh ne bi privoščili velike porcije svežih in zrelih jagod ali pa ohlajenega jagodnega mlečnega napitka.

Categories
Sadje

Ali ste vedeli, da ima kivi številne dobre lastnosti?

Kivi krepi imunski sistem

V tem zelenem sadežu se nahajajo ogromne količina kalija in vitamina C, ki sta bistvena dejavnika krepitve imunskega sistema. Nekateri zdravniki celo priporočajo pogosto uživanje kivija, nekoliko šaljivo bi lahko celo rekli, da »en kivi na dan prežene zdravnika stran.« Zelo priporočljivo je uživanje kivija pozimi, ko so pogosti prehladi in druga virusna obolenja. Poleg tega pa se lahko kivi »pohvali« tudi z visoko vsebnostjo različnih antioksidantov, ki dokazano zmanjšujejo možnost za nastanek različnih rakavih obolenj.

Preprečuje nastanek bolezni srca in ožilja

V kiviju se nahaja veliko vlaknin, ki so dokazano zdravilo za diabetike, poleg tega pa znižujejo tudi vsebnost holesterola v krvi, s tem povezano pa je tudi zmanjšano tveganje srčnega napada in celo nastanka različnih, s srcem in ožiljem povezanih težav. V kolikor pa imamo to nesrečo, da so nas ta obolenja že napadla, pa so zdravniki ugotovili, da kivi lajša težave ob teh boleznih. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in antioksidantov kivi poleg tega pospešuje prebavo in je zelo priporočljiv pripomoček za hujšanje.

Dober za vid

Če ste mislili, da je zgolj korenček dober za vid ste se zmotili. Tudi kivi namreč vsebuje beta karoten, ki dokazano izboljšuje vid. V neki raziskavi, ki so jo zdravniki opravljali med starejšo populacijo so celo ugotovili, da kivi zmanjšuje možnost nastanka rumene pege zaradi katere propada mrežnica.

Kivi malo drugače

Kivi pa ni le zdravilno sredstvo, privoščimo si ga lahko tudi drugače. Za pripravo kivi likerja potrebujemo le 3 kivije, 200 g sladkorja in 1 l vodke. Kivije olupimo in jih narežemo na kolobarje, jih prelijemo z žganjem, dodamo stopljen sladkor, premešamo in za dva tedna postavimo v temen prostor.