Categories
Anksioznost

Živčnost, okrepimo organizem

Živčnost nas lahko motivira, da okrepimo organizem .

Organizem je kompleksen sestav številnih organov, funkcij, sposobnosti, nalog ter številnih drugih nepogrešljivih sestavih delo celote. Del celote je tudi živčnost. Med vsem lastnostmi ima živčnost točno določene lastnosti. Z njimi onemogoča delovanje celote po najboljših močeh, skladno z možnostmi in danosti. Lastnosti, ki jih ima živčnost so včasih zagotovljene dedno, del lastnosti pa prispeva sam človek. Dedno zagotovljene lastnosti, ki jih ima živčnost se lahko opazuje pri sorodnikih. V primeru, da je nekdo iz našega sorodstva imel živčnost, lahko to pričakujemo tudi sami. Enako velja za dobre lastnosti. Pri ugotavljanju možnosti, si lahko pomagamo z drugimi lastnostmi. Tako lahko imamo v sorodstvu dedno enake lastnosti, kot so bolezni, stanja, težave ter številne druge lastnosti. Dobro se je pri tem zavedati pozitivne strani takšne lastnosti. Namesto, da gledamo negativne lastnosti, se je dobro ozreti na pozitivne lastnosti. To pomeni, da ne vzamemo primere slabe prakse, ampak nas zanima dobra praksa . Tako imamo v sorodstvu lahko sorodnike, ki so živeli dolgo, sorodnike pri kateri ni bilo posebnih zdravstvenih težav ter številne druge podobne primere. Njihove informacije in izkušnje o tem, kako so si zgotovili takšne lastnosti, so nam lahko v korist pri zagotavljanju našega dobrega zdravstvenega stanja. Vsi si želimo živeti z čim manj težavami, nočemo imeti bolezni, ne želimo imeti opravka z zdravniki ter na splošno želimo živeti zdravo. Za to imamo na voljo poleg koristnih informacij naših prednikov, tudi svoje razmišljanje in zdravo pamet na voljo. Vsak se mora zavedati, da je človeško telo dobro delujoče takrat, ko je aktivno. To pomeni, da deluje s pospešenim ritmom. Možnosti za pospešen ritem je danes veliko. To ne velja le za fizične sposobnosti in aktivnosti, kot je največkrat v navadi, ampak se odločamo tudi za krepitev umske sposobnosti in zmožnost.

Živčnost narekuje streznitev.

Categories
Anksioznost

Anksioznost je psihična reakcija

Kadar se nas loti anksioznost, se moramo potruditi in zbrati vso razpoložljivo psihično energijo za to, da ostanemo zbrani. Moč lastnih misli je lahko naš pomemben zaveznik pri borbi zoper anksioznost. Zavedati se moramo, da je anksioznost občutek, ki ga doživlja veliko ljudi, pa sploh ne vedo, kaj je z njimi narobe. Dobro pa je, če znamo ločiti med dvema različnima izvoroma tega motečega in grozljivega občutka. Največkrat je anksioznost psihična reakcija na neko realno grožnjo, ki nam preti. Lahko je izvor tega občutka strah pred posledicami zdravstvenih težav, lahko pa je izvor tudi strah, ki ga povzroča vedenje druge osebe. Velikokrat muči anksioznost žrtve fizičnih zlorab.

anksioznost

Osebe, ki živijo pod neprestanim strahom, ker jih druga oseba ogroža, so pod hudimi pritiski. Zlorabe s strani drugih oseb pa seveda niso le fizične, ampak so lahko tudi psihične. Tako se lahko anksioznost formira tudi pri osebah, ki živijo v strahu, vendar pa ta strah nima nekega fizičnega izvora, ampak obstaja le kot grožnja, ki grozi, da se bo udejanjila v prihodnosti. Po drugi strani pa je anksioznost prisotna tudi pri osebah, ki nimajo nobenega objektivnega razloga, da bi čutili strah. Nekateri takšno stanje imenujejo socialna anksioznost, pri čemer se osebe polastijo neznosni občutki strahu in preganjavice, ko se znajdejo v družbi. Vendar pa ni nujno, da se takšna anksioznost vedno pojavi. Lahko se namreč pojavlja po intervalih, tako da je oseba lahko nekaj ur v družbi povsem mirna, potem pa se je iznenada polasti anksioznost, ki traja vse dokler se ne umakne v samoto in se tam pomiri.

Categories
Anksioznost

Anskioznost ima več intenzivnosti

V zadnjih desetletjih se veliko piše in govori o tem, kakšne težave lahko povzroča anksioznost. Velikokrat pa ljudi zanima predvsem to, zakaj se anksioznost sploh pojavi. Najprej pa je sicer dobro, da razčistimo, kaj ta pojem sploh pomeni. V slovenskem jeziku imamo za anksioznost ustrezno sopomenko, ki jo ljudje navadno bolje razumemo in tudi bolje poznamo, to je tesnoba. Le za malo ljudi bi veljalo, da ne poznajo občutkov, ki jih ustvari anksioznost. Največkrat se prične tako, da čutimo v prsnem košu ali pa v predelu želodca utesnjujoč občutek in postanemo med tem precej nemirni. Ampak paziti moramo, da anksioznost ne zamenjamo za napad panike, ker to ni isti pojav. Navadno se anksioznost ne kaže v poglobljenem dihanju, trepetanju in podobnih telesnih simptomih, ampak je precej bolj ponotranjen občutek.

anksioznost

Največji problem, ki ga predstavlja anksioznost, je ta, da je težko določiti, kaj je njen predmet. Torej tisti objektivni razlog zaradi katerega človek anksioznost sploh doživlja. Prvih nastopov anksioznosti se posamezniki navadno sploh ne spominjajo. razlog za to je največkrat ta, da se takrat sploh ne zavedajo, da jih je doletela anksioznost. Občutke pomešajo s kakšnimi drugimi, že poznanimi in občutenimi, ki po učinkih in intenzivnosti najbolj spominjajo na te, ki jih doživljajo sedaj. Blaga anksioznost je sicer čisto normalen prehoden pojav, ki ga lahko občuti vsakdo izmed nas v različnih življenjskih situacijah. Takrat kadar smo v obdobju, ko imamo pred seboj velike življenjske preizkušnje, od katerih je odvisna naša prihodnost ali pa prihodnost naših bližnjih, je anksioznost v blagi obliki skoraj vedno prisotna.